Bolečina ni vedno zgolj posledica poškodbe ali telesne obremenitve. Na to, kako močno jo občutimo in kako dolgo vztraja, lahko vplivajo tudi stres, strah, napetost, počutje in naše življenjske okoliščine.
Mednarodno združenje za preučevanje bolečine (IASP) bolečino opredeljuje kot senzorično in čustveno izkušnjo ter poudarja, da nanjo v različni meri vplivajo biološki, psihološki in socialni dejavniki.
To seveda ne pomeni, da lahko iz mesta bolečine preprosto "preberemo" določeno čustvo. Bolečina v kolenu denimo ni dokaz prevelikega ega, tako kot bolečina v križu sama po sebi ne pomeni strahu pred pomanjkanjem denarja. Takšne razlage sodijo med simbolne oziroma alternativne interpretacije telesa in niso medicinske diagnoze.
Lahko pa so zanimiva iztočnica za nekoliko drugačno vprašanje: Kaj se je dogajalo v našem življenju, ko se je bolečina pojavila ali okrepila?
1. Glavobol: ste že predolgo pod pritiskom?
Povezava med stresom in nekaterimi glavoboli je dobro znana. Stres je med najpogosteje navedenimi sprožilci tenzijskega glavobola, pri nekaterih ljudeh pa lahko sproži ali poslabša tudi migreno.
Če vas glava pogosto začne boleti prav v obdobjih, ko ste pod velikim pritiskom, zato ni odveč pogledati tudi svojega ritma življenja: koliko spite, koliko počivate, koliko časa preživite pred zasloni in koliko napetosti nosite skozi dan.
2. Vrat: ko se napetost preseli v mišice
V nekaterih alternativnih razlagah vrat povezujejo z nezmožnostjo odpuščanja, trmo ali stvarmi, ki jih nočemo "pogledati z druge strani".
Za takšno neposredno povezavo ni znanstvenih dokazov. Obstaja pa precej bolj oprijemljiva povezava: stres lahko povzroči napetost in bolečino v vratnih mišicah.
Ob tem so zelo pogosti telesni vzroki bolečine v vratu dolgotrajno sedenje, drža pred računalnikom ali telefonom, obraba in poškodbe.
3. Ramena: kaj vse nosite na njih?
"Na ramenih nosim preveliko breme" ni samo naključna prispodoba. Ko smo pod stresom, pogosto nezavedno napnemo mišice vratu in ramen. Simbolne razlage zato boleča ramena povezujejo s čustvenimi bremeni in pretirano odgovornostjo.
Vprašajte se: Ali zadnje čase prevzemate več, kot zmorete? In ali zase puščate najmanj prostora?
Več o tem preberite v članku: Kdor ima težave z rameni, pozablja nase.
4. Zgornji del hrbta: pogrešate oporo?
V simbolnih razlagah telesa se bolečina v zgornjem delu hrbta pogosto povezuje z občutkom pomanjkanja čustvene podpore, osamljenostjo ali občutkom, da moramo vse opraviti sami.
Vprašajte se: Kdo podpira mene, ko jaz ne zmorem več?
5. Spodnji del hrbta: ko je vsega preveč
Bolečine v križu so izjemno pogoste in imajo številne možne telesne vzroke. Dolgotrajni stres in psihološka obremenitev pa lahko vplivata na doživljanje in vztrajanje bolečine. Starejše simbolne razlage križ povezujejo tudi z občutkom negotovosti in skrbmi glede preživetja, doma ali denarja.
Namesto sklepa "boli me križ, ker me skrbi denar" je zato veliko bolj koristno vprašanje: Ali opažam, da se moja bolečina poslabša v obdobjih negotovosti in velikega stresa?
6. Komolci: kako težko sprejemate spremembe?
V simbolnem jeziku telesa so sklepi povezani s prožnostjo. Bolečine v komolcih zato nekateri alternativni pristopi razlagajo kot odpor do sprememb in težavo pri prilagajanju novim okoliščinam.
Vprašanje za samorefleksijo: Čemu se trenutno v življenju najbolj upiram?
7. Roke: dajete preveč – ali premalo?
Roke so v simbolnih interpretacijah povezane z dajanjem, sprejemanjem, delom, dotikom in odnosi z drugimi. Če vas bolijo, vzroka seveda ne iščite avtomatično v odnosih.
Toda lahko se vprašate: Kakšno je trenutno moje ravnovesje med tem, kar dajem drugim, in tem, kar dovoljujem prejeti sebi?
8. Boki: si upate narediti naslednji korak?
Ker nam boki omogočajo premikanje naprej, jih simbolne razlage povezujejo z velikimi življenjskimi odločitvami in strahom pred spremembami.
Če ste ravno pred veliko odločitvijo in se počutite kot da ste obtičali, je lahko zanimivo opazovati, kaj se ob tem dogaja tudi v vašem telesu.
9. Kolena: se znate upogniti?
Stara simbolika kolena povezuje s ponosom, ponižnostjo in sposobnostjo, da se "upognemo".
Smiselno je vprašanje: Kje v življenju trenutno težko popustim, se prilagodim ali sprejmem nekaj, česar ne morem nadzorovati?
Telo in čustva niso dva ločena svetova
Bolečina je kompleksna izkušnja. Nanjo lahko vplivajo stanje tkiv in živčnega sistema, pretekle izkušnje, spanje, stres, strah, razpoloženje, občutek varnosti in številni drugi dejavniki. Zato telesne bolečine ne pomenijo, da si jih "ustvarjamo v glavi". Prav tako pa ni nenavadno, da se v težkih življenjskih obdobjih spremeni tudi način, kako naše telo zaznava bolečino.
Zato si je ob bolečini poleg vprašanja "Kaj je narobe z mojim telesom?" včasih vredno zastaviti še eno: "Kaj se trenutno dogaja v mojem življenju?"