Pred leti me je po telefonu poklicala zdravnica, pediatrinja s Koroške, ki ve, s čim se ukvarjam. V solzah je rekla takole: "Upam, da mi bodo nekoč odpuščene vse napake, ki sem jih delala v službi brez, da bi zares poznala celostno področje zdravja ..."
Ena od večjih dolžnosti tako staršev, kakor tudi učiteljev je, da zaščitimo otroke pred naivnostjo, raznimi sodobnimi prevaranti ter industrijami, ki se zlobno okoriščajo že na račun najmlajših.
Nekateri nasveti strokovnjakov so lahko izjemno koristni. Zdravstvo in medicina sta zelo napredovala ter v zadnjem času delata prave čudeže na področjih, kot so anesteziologija, stomatologija, kirurgija...
Žal pa je doprinos iz področij družinske medicine in celostnega zdravja daleč od tega, kar bi v sodobnem času lahko bil. Kljub številnim izjemnim, predanim zdravnikom ter zdravnicam nam v splošnem ni podano kredibilno znanje, ki bi tako nam, kakor tudi našim otrokom pomagalo, da postanemo in ostanemo zdravi, mirni in zadovoljni.
Hipokrat, "oče medicine", je učil, da naj vsak postane svoj zdravnik. To vsekakor ne pomeni, da moramo ignorirati, kar slišimo od strokovnjaki. To pomeni, da moramo tudi sami opazovati, kaj mi in naši otroci potrebujemo, ter se zavedati dejstva, da niti prehranski, niti farmacevtski industriji naše zdravje ni prioriteta.
Ravno obratno: bolezen otroka in nas je raznim industrijam vir prihodka in obstoja, otroci pa nikdar v preteklosti niso zbolevali za toliko različnimi boleznimi kot danes.
Pomembno je, da sami prevzamemo odgovornost v svoje roke ter se naučimo, kako lahko optimalno poskrbimo za svoje odnose in posledično za zdravje ter svoje počutje. Nato pa vse svoje znanje prenesimo še na naše najmlajše.
Prirejeno po: Andrej Pešec
