Vsi najbolj hrepenimo po tem, da bi bili videni

Bolj kot po čemerkoli drugem hrepenimo po tem, da bi bili videni. Da bi bili objeti v varni, neobsojajoči, vsesprejemljivi prisotnosti. Da bi bili videni skozi ljubeče oči.

Vsi najbolj hrepenimo po tem, da bi bili videni (foto: profimedia) profimedia
30. 9. 2022

In hkrati je »biti viden« tisto, česar se najbolj bojimo.

Bolj kot smrti se bojimo prodornega pogleda intimnosti.

A vseeno hrepenimo po njem.

Potrebnega je veliko poguma in samosprejemanja, da se pokažemo točno takšne, kot smo.

Da snamemo masko v trenutkih, ko nam gre slabo (tisto masko, ki nas je tako ali tako dušila) in se pokažemo svetu.

Da se pustimo videti – še preden smo pripravljeni.

Ko se počutimo najbolj umazane, najbolj bedne, neljubljene, nerazvite, 

najbolj dolgočasne, zmedene, osamljene, zlomljene,

najbolj žalostne in prizadete... 

Da si takrat dovolimo biti videni. Tam, na tistem bolečem, »sramotnem« mestu. In dopustimo, da vanj prodre svetloba.

Potrebnega je veliko poguma, da pridemo iz svojega skrivališča in v svoj zasebni svet povabimo nekoga drugega.

Naj bo ta priča pravemu, pristnemu jazu, brez mask, brez pretvarjanja.

Če se opogumimo pokazati v svojih pravih barvah, v vsej svoji svetlobi in temi ... takrat tvegamo, da bomo zavrnjeni ... a tudi tvegamo, da bomo ljubljeni v vsej svoji veličini!

Velikokrat lahko tveganje, da ne bi bili sprejeti, da bi bili zasmehovani, prezrti ... zasenči vse druge, pozitivne možnosti. 

Ampak biti ljubljen je tveganje. Ljubezen je vedno tveganje.

Zato tvegajte danes, ker je življenje prekratko, da bi poskušali maskirati in zatirati svoj resnični jaz.

Pustite si biti ranljivi, brez obrambe, brez odgovorov, v svoji čudoviti človeški nepopolnosti.

Kajti najgloblji sram se pozdravi le v luči ljubezni. In vaše pomanjkljivosti so vedno hrepenele po tem, da bi se jih dotaknili z nežnim, sprejemajočim zavedanjem.

In takrat lahko padete v objem ljubečega prijatelja, ki vas bo držal gole, nepopolne, brez obrambe... točno takšne, kot ste. In vas imel vseeno neizmerno rad.

To je ljubezen, ki si jo zaslužite.

Takšna ljubezen, ki vas potopi v nežnost sprejemanja takrat, ko se počutite najbolj osramočene, najbolj prestrašene, najbolj izgubljene.

Nikoli se ne zadovoljite z manj.

Prirejeno po: Jeff Foster