V novi številki revije Sensa objavljamo obširen pogovor z Borisom Čokom, avtorjem knjige V temi (ni) senc, v kateri nam odstira govorico pradavnine in prinaša dragocene zgodbe iz naše davne preteklosti.
Boris, je stara vera pravzaprav nabor vedenj, ki so človeku pomagala pri sožitju z naravo, svojo in zunanjo? Čisto naraven odraz zavedanja in odkrivanja veličastnosti bivanja na materi Zemlji in v vsemirju? Ki seveda ne vidi razlik v bitjih? V kaj bi lahko strnil njene nauke?
Stara vera, ne samo naša, ampak pri vseh narodih sveta, je temeljila na čaščenju narave. Tudi bogovi, ki so jih častili, so bili povezani z naravnimi pojavi. Iz narave so črpali ljudje tudi znanje o zdravilstvu, kmetovanju, celo astronomiji. Morda so v nekaterih primerih posamezna ljudstva pretiravala z žrtvovanji ljudi naravnim pojavom, a so ravnali tako zaradi preživetja od pridelkov.
Na splošno pa lahko rečemo, da je pri vseh novih religijah, ki so zatrle naravoverje in naravovedstvo, prišlo do nazadovanja glede odnosa do narave. To se je še stopnjevalo s kolonizacijo in drastičnim izkoriščanjem naravnih virov ter onesnaževanjem narave. Posledice tega čutimo danes. Staroverci so bili neke vrste ekologi; kot vidimo, prihaja skrb za okolje na prvo mesto, in prav ravnanje ter čaščenje narave vseh teh starih ljudstev in njihova duhovnost bi nam morali biti vzgled.
V knjigi izpostaviš, da nočeš več uporabljati besede pogan. Ko rečemo staroverci, naravoverci – kdo je to?
Beseda pogan izvira iz latinske za pagus ali paganos, kar bi pomenilo 'kmetavz', 'zabitež', in se je uporabljala kot zmerljivka med prvimi kristjani za rimske staroverce – politeiste, pozneje pa še za vse druge. Glede na to, koliko preganjanja, zatiranja, zasmehovanja, ponižanja, pohabljanja in tudi ubijanja so bili vsi staroverci deležni pri nasilnem uvajanju nove vere, a so kljub temu na skrivaj ohranili izročilo in obredja praktično vse do danes, je nesprejemljivo, da se zanje uporablja ta zmerljivka. Ker je to bila stara vera, so njeni častilci staroverci, lahko jim rečemo tudi naravoverci ali naravovedci.
Kako daleč v zgodovino segajo?
Praktično od takrat, ko se je pojavil homo sapiens!
Zadnje čase oživljajo debate o izvoru Slovencev in slovenščine, plavanje izza Karpatov je pravljica za začetnike, ki pa se še vedno poučuje od najmlajših do akademikov. Kakšen je tvoj pogled na naš izvor?
Nobenega dvoma ni, da smo Slovenci eden od narodov iz velike slovanske skupnosti. Svetovne migracije so potekale že od pamtiveka, priča smo jim tudi dandanes. Že Kelti so se selili ne samo po Evropi, ampak celo v Malo Azijo. Velike selitve germanskih narodov so potekale tudi s severa na jug pa vse do današnje Katalonije in Krima. Iz tega razloga so se številna slovanska in baltska plemena, poznana kot Pomorjani, selila na zahod na skoraj prazna ozemlja vse do južne Danske. Berolin, današnji Berlin, je bil povsem slovansko mesto, pa tudi Lipsko – Leipzig, Raztok – Rostock itd.
Nejasna pa je selitev naših slovenskih prednikov. Domneva se, da naj bi naš rod živel pred našim štetjem na območju Novgoroda ali Novigrada ob Ilmenskem jezeru. To pa zato, ker je v kronikah Velike moskovske kneževine omenjeno, da je bila prva kneginja Novgorodske kneževine Slovenka, in še danes se del mesta imenuje Slovensk (Slovensko mesto).
Te hipoteze je navedel v svojih zapisih tudi naš zamejski rojak Bruno Volpi Lisjak, ki je bil med drugim italijanski pomorski ataše v Moskvi in je raziskoval prav to tematiko. Pri vseh zgodovinskih navedbah in raziskavah je treba upoštevati arheološke najdbe, ki največkrat potrdijo domneve. Prav to je tudi neke vrste argument na našem ozemlju. Poleg številnih drugih, še starejših prazgodovinskih najdb, antičnih, poznoantičnih in ob preseljevanju narodov po propadu rimskega imperija na našem ozemlju staroslovenske datirajo v 6. stoletje našega štetja.
Vsekakor naši predniki niso prišli na prazno ozemlje in so medse asimilirali prvotne staroselce. To potrjujejo tako ustna izročila kot tudi stari cerkveni zapisi ter zgodovinski kronisti. Poudarjam, nobenega dvoma pa ni, da smo Slovenci izvorno, kot pravi Prešeren, rod "sloveče matere" Slave! To potrjuje tudi naše rodnoverstvo in čaščenje starih slovanskih bogov.
Kašmir naj bi dobil ime, ker so našim omikanim prednikom "kazili mir" prišleki! Lepo prosim, povzemi legendo za naše bralke in bralce.
To legendo mi je na enem od mojih vodenj povedal kot obiskovalec nepalski častni konzul v Sloveniji, gospod Ašvin Kumar Šresta. Bil sem skeptičen, ali bi jo objavil v novi knjigi. Da sem jo, me je prepričala moja žena Nataša.
Takole mi je povedal: "Naši stari predniki so poznali ustno izročilo o pomenu dežele Kašmir. To deželo so naseljevali Vanuti (Slovani?), ki so ji sami pravili Kazimir, ker so jih stalno ogrožala tuja sosednja ljudstva. Bili so posebno ljudstvo, ki so ga sosedi poznali po tem, da so bili zelo bistri, iznajdljivi in pametni. Govorili so jezik sanskrt; to je bil jezik, ki so ga govorili samo izbranci. Tako nekako kot latinščino v krščanski veri. Ko so bili napadi drugih ljudstev na njihovo ozemlje vse pogostejši, so se odselili nekam v Perzijo!" Ob tem mi je zatrjeval, da so to bili zagotovo naši predniki.
O podobnostih sanskrta in slovenskega jezika med mojimi prijatelji in v moji domišljiji kar žubori zadnja leta. Katere pa se so zate izkazale kot najočitnejše povezave?
To, da je izvor nekaterih slovanskih bogov povezan s hindujskimi, kar pomeni, da smo verjetno nekoč bili v stiku z njimi ali celo eno od njihovih ljudstev (Brahma kot naš Svetovid, Živa – Šiva, Višnu – Veles, Kali – Morana itd.). Pa tudi to, da v Indiji obstajajo domačini bele polti, ki jih drugi izredno spoštujejo in niso potomci britanskih kolonialistov.
Boris Čok je avtor knjige V temi (ni) senc, ki je nadaljevanje avtorjeve prve knjige V siju mesečine (Zrc SAZU, 2012), ki govori o staroverstvu na Krasu in je bila kasneje zaradi velikega zanimanja ponatisnjena.
Spraševala: Tadeja La Zupan; 6. element
Celoten pogovor lahko preberete v novi številki revije Sensa avgust/september; v prodaji od 2. avgusta
- Preberite si še: Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
- Pavel Medvešček in staroverstvo: “Saj to ni vera, to je naše...”
POGLEJTE SI FILM S PATROM KARLOM GRŽANOM: