Zadnji dan svojega psa je lastnica spremenila v poseben dan, da bi počastila skoraj 15 let skupnega življenja. Posnetek tega dne je na družbenih omrežjih ganil na tisoče ljudi do solz.
Kristi Cassidy in njen mož sta beagla Cooperja posvojila leta 2012, ko sta bila še študenta. Rešila sta ga in ga pripeljala domov, ne da bi slutila, da bo postal del njunega življenja skoraj poldrugo desetletje. Z njima je doživel več selitev, spoznal različne zvezne države in mesta ter bil ob njiju v vseh pomembnih obdobjih.
Ko so se v zadnjem letu njegovega življenja zdravstvene težave začele stopnjevati, sta zakonca sprejela eno najtežjih odločitev. Prišel je čas, da Cooperja pospremita čez mavrični most.
»Odločitev o uspavanju sva dolgo odlagala, ker me je bilo strah bolečine ob izgubi,« je Kristi povedala za Newsweek. »A ni mu bilo bolje. V njegovih očeh sem videla, kako utrujen je in koliko trpi.«
Takrat se je odločila, da mu pripravi poseben dan, poln vsega, kar ima najraje, in tudi nekaj stvari, ki jih še nikoli ni doživel. Dogajanje je 11. februarja delila na TikToku. Posnetek si je ogledalo več kot 1,2 milijona ljudi in zbral je več kot 130.000 všečkov. Del zapisa ob videu se glasi: »Tako bi moral vsak pes preživeti svoj zadnji dan.«
Ne spreglejte:
Dan, poln najljubših stvari
Cooperjev dan se je začel s sprehodom na prostem, kjer je pozdravil krave. Nato so sledile njegove najljubše jedi, vožnje z avtom in neskončno crkljanje. Vreme jim je bilo naklonjeno: sončno in prijetno toplo.
»Beagli obožujejo hrano,« je povedala Kristi. »Njegova najljubša jed so bila jajca s sirom, zato sem mu to najprej pripravila.«
Dan ni mogel miniti brez obiska okenca v Starbucksu, kjer je dobil svoj poseben posladek. Ko pa je Kristi ugotovila, da Cooper še nikoli ni poskusil McDonald’sovega cheeseburgerja, sta se ustavila še tam.
Doma sta mu pripravila še T-bone zrezek. Cooper je bil tako navdušen, da je z mesom skušal zbežati in se skriti, da mu ga ne bi vzela. Za čisto zadnjo poslastico je tik pred prihodom veterinarke, ki je opravila uspavanje na domu, dobil košček sladice.
»Upam, da je bil to najboljši dan njegovega življenja,« je dejala Kristi. »Ves dan je bil izjemno dobre volje, povsem drugačen kot sicer v zadnjem času.«
Dodala je, da rada verjame, da ni vedel, kaj prihaja. »Morda je samo užival z nama in srkal vsak trenutek.«
@kristibcassidy How every dog should live their last day☀️ Thank you @McDonald’s @Starbucks @Kit Kat for his last treats🤎 #beaglesoftiktok #dogsoftiktok #seniordog #bucketlist #dogadventures ♬ Stuff We Did (from 'Up') - Piano Version - your movie soundtrack
Kdaj je čas za slovo?
Odločitev o uspavanju je za skrbnike pogosto ena najtežjih. Ker žival ne more povedati, kako se počuti, veterinarji priporočajo, da se pri presoji oprete na kakovost življenja in na to, ali je trpljenje še mogoče obvladovati. Pri tem lahko pomaga preprosta lestvica kakovosti življenja (pogosto se uporablja pristop: bolečina, apetit, hidracija, higiena, veselje, gibanje, ter razmerje med dobrimi in slabimi dnevi) in redno beleženje sprememb, da se odločitev ne sprejema le na podlagi enega posebej slabega dne.
Znaki, da je morda čas za pogovor o uspavanju, so predvsem: bolečina ali stiska, ki je kljub zdravljenju ni mogoče zadovoljivo nadzorovati; ponavljajoča se težka sapa ali kašljanje, ki živali jemlje mir; vztrajno odklanjanje hrane ali vode; izguba sposobnosti osnovnega gibanja ali vstajanja; inkontinenca; ter očitno pomanjkanje zanimanja za karkoli. Ključno vprašanje je tudi, ali je “dobrih dni” še več kot “slabih” in ali se trend hitro slabša.
Pri Cooperju so se pojavile resne težave: srčno popuščanje, tekočina v pljučih, artritis in tumorji. Ko zdravila ne prinašajo več olajšanja, se napadi težkega dihanja in kašlja ponavljajo, spanje ni več mirno, ter je vsakdan za žival predvsem napor, je to običajno jasen signal, da je smiselno z veterinarjem odkrito govoriti o paliativnih možnostih in o tem, ali je (ter kdaj je) uspavanje najbolj sočutna izbira.
Uspavanje doma mnogim skrbnikom prinese več miru, ker se žival lahko poslovi v znanem okolju, brez dodatnega stresa prevoza in čakalnice, družina pa ima prostor za tiho, dostojanstveno slovo. Tudi to je del načrtovanja konca življenja, ki ga veterinarske smernice spodbujajo: vnaprej se dogovoriti, kaj je za vas in žival najnežnejše, ter si pustiti možnost, da se odločite pravočasno.
»Takoj sem vedela, da želim, da umre doma, v svoji postelji, z najljubšo odejo,« je povedala Kristi.
Odzivi, ki so ganili
Video je številne gledalce spravil v jok. V komentarjih so se vrstile pohvale in ganjeni zapisi.
»Odšel je s srečnim srcem in polnim trebuščkom,« je zapisal eden od uporabnikov.
Drugi je dodal: »Prepričana sem, da je bil zanj to najboljši dan v življenju. Jokam v službi.«
Zgodba o Cooperju ni le zgodba o slovesu. Je opomnik, da lahko tudi zadnji dan napolnite z ljubeznijo, toplino in drobnimi radostmi, ki pomenijo največ.
Prirejeno po: newsweek.com
