Če Bog res obstaja, zakaj kaznuje dobre ljudi?

Včasih izgubimo vero. Vero v človeka, vero v svoj projekt, celo vero vase. A najhuje je, ko izgubimo vero v življenje.

Če Bog res obstaja, zakaj kaznuje dobre ljudi? (foto: pexels) pexels
21. 2. 2020

V takih trenutkih potrebujemo drugačen pogled. Tolažbo. Upanje. Karkoli, kar nam lahko pomaga, da si povrnemo vero – v življenje. 

Tako sem vse to iskala pri modri prijateljici, ko sem z obupom v glasu in vdajo v očeh potarnala: “Če Bog res obstaja, zakaj kaznuje dobre ljudi?”. 

Namesto odgovora me je izzvala z vprašanji: »Zamisli si, da imaš otroka, ki si že od malega nadvse želi postati zdravnik. To je njegova največja življenjska želja! Sanja o dnevu, ko bo končno postal zdravnik; zanima ga vse v zvezi z zdravniki; rad se igra igro, da že zdravi ljudi … Z dušo, telesom, srcem kaže, da je to resnično njegova največja in povsem iskrena želja. Kaj boš storila kot mama? Verjetno bi ga podpirala pri tej njegovi odločitvi, kaj ne? Verjetno bi si želela, da je otrok srečen in da uresniči svoje sanje?«

»Seveda!«

»Kupovala bi mu knjige o zdravstvu in zdravnikih, kupovala vse potrebno učno gradivo, ga spodbujala v šoli, mu pomagala pri učenju, pozneje morda celo plačevala šolnino, mu ves čas stala ob strani, morda bi mu našla inštruktorja za pomoč pri učenju, ga finančno podpirala pri njegovem študiju, bila vedno na voljo, storila prav vse, kar je v tvoji moči, da pomagaš otroku, da uresniči svoje življenjske sanje! Ali bi?«

»Seveda. Prav vse bi naredila, kar bi lahko, da mu pomagam.«

»A izpitov ne moreš narediti namesto njega. Lahko mu sicer nezakonito kupiš diplomo in s tem skrajšaš pot, vendar to ne pomeni, da je postal zdravnik. Sam se mora naučiti vsega potrebnega, sam mora hoditi na univerzo, sam mora opraviti prakso, sam mora opraviti izpite. Čeprav mu bo to včasih naporno, na trenutke bo obupoval, se celo zjokal. Kot mami ti bo hudo, podpirala ga boš, a ne moreš se naučiti namesto njega.«

»Seveda da ne.«

»Vidiš, tako je tudi z našim Bogom,« v mislih besedo Bog spremenim v meni ljubšo besedo Vesolje, »neizmerno nas ima rad in si močno želi, da uresničimo svoje močne pristne želje in iz sebe naredimo največ, kar lahko. Kot mi svojega otroka. Ves čas nam stoji ob strani, nam pomaga, ves čas nam kaže znake in nas usmerja, da nam bo lažje, da nam prav vse potrebno, podpre nas na vsakem koraku … a učenje in izpite moramo opraviti sami.

Da dobimo dovolj moči za najpomembnejše tekme svojega življenja, se moramo na treningu preznojiti sami.

Zato ne pozabi – Bog te ima neizmerno rad,« spet v mislih besedo Bog spremenim v Vesolje»in ti ves čas pomaga ter stoji ob strani. Po navadi ve bolje kot naš um, kaj je dobro za nas.

Tudi vojak mora vaditi vsak dan, kar seveda ni preprosto, da postane dober vojak. Tudi ti imaš svoje treninge, ki te gradijo za to, da v tem življenju lahko izraziš kar največ. Ni ti vedno treba vsega vedeti, zakaj se ti nekaj dogaja. Včasih le zaupaj.
In nikoli ne podvomi, da ti Bog vedno želi dobro in ti pomaga.« Vesolje.

Iz knjige CAMINO – Od suženjstva do svobode

Poglejte si še: Hodi! Ne obstani v svojih v spominih in čustvih

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri