Otroci se največ naučijo tako, da vas opazujejo. Če sami ne skrbite zase, je nemogoče, da bi dobro poskrbeli zanje.
Otroci so geniji v oponašanju drugih, še posebej staršev in tistih, ki jih inspirirajo in so jim blizu. Kot otrok sem bil zmožen v nekaj minutah preučiti delovanje nekoga, ki mi je bil všeč in začeti govoriti ter ravnati podobno, kot on/a.
Ravno zato je tako pomembno, da otroku iz vseh zornih kotov ponudimo dober zgled. Vsak ima svobodno izbiro in vsak živi, kot mu odgovarja, a vsi tisti na položaju učitelja in starša bi morali biti še posebej selektivni pri izbiri vseh svojih navad.
Primer neodgovornega ravnanja učiteljev in staršev je viden v tem, kako slabo skrbimo za svoje zdravje.
Ne verjamem, ko rečete, da lepo skrbite za otroke, če vidim, da niti zase ne. Za otroka lahko najbolje poskrbimo tako, da mu damo zgled - če torej želimo poskrbeti zanj in ga naučiti, da bo tudi kot odrasel dobro skrbel zase, mu moramo pokazati, kako to počnemo sami.
Morda menite, da lahko nezdrave navade in neustrezno skrb zase otrokom prikrivate, a vse, kar boste s tem dosegli je, da boste tudi otroka naučili laganja.
Na eni izmed šol je pred menoj predavala gospa, ki je govorila o zdravju in odnosih. Predavanje je bilo zelo zanimivo, presenetila pa me je z eno od sklepnih misli, ki sem jih prestregel.
Rekla je: "Otrokom ne dajajte čokolade, saj nikakor ni dobra zanje. Če jo jeste sami, to počnite na skrivaj, njim pa je ne dajajte." Takoj, ko sem to slišal, sem dobil iztočnico za začetek predavanja.
Začel sem z nagovorom: "Dragi profesorji in spoštovani starši. Veseli me, da se zavedamo, da otroku ne smemo dajati neposredno slabega zgleda. No, če vpričo otrok delujemo zgledno, tako kot je treba, ko pa jih ni poleg, si sami privoščimo kršiti standarde ali norme, bodo to počeli tudi otroci.
Vpričo nas bodo pridni, kulturni in uvidevni, ko pa nas ne bo poleg, bodo osvobodili malo žival v sebi, mi pa se bomo čudili, ko nas bo presenetil klic učitelja, ravnatelja, morda celo policista."
Če otroku rečeš, da boš nekaj naredil, moraš to gotovo storiti in če od otroka nekaj zahtevaš, moraš to zahtevati tudi do sebe. Če otroku povemo, da danes zvečer ne bomo gledali televizije, ko pa odide spat, prižgemo TV, kažemo zelo slab lasten primer, ki otroka tiho usmerja v govorjenje neresnice in dvojna merila.
Zato je treba biti obziren s samim seboj. To ne pomeni, da postanemo nevrotični perfekcionisti. To preprosto pomeni, da se zavedamo, da se bodo vse naše pomanjkljivosti odražale tudi na značaju otroka.
Da bi otroka naučili skrbeti zase, je pomembno, da najprej v lastno življenje vpeljemo zdrave navade in se jih držimo. To velja na področju fizičnega zdravja, odnosov, duševnega zdravja...
Le z lastnimi dejanji lahko otroku predamo dobre vrednote.
Prirejeno po: Andrej Pešec - Vzgoja motiviranih, zdravih in odgovornih otrok
- Preberite si še: S seboj ravnamo tako, kot so z nami ravnali, ko smo bili majhni