Tudi če vam drugi nudijo neskončno količino ljubezni, naklonjenosti in odobravanja, vam to nikoli ne bo dovolj, če se ne naučite nuditi ljubezni sebi.
Definicija ljubezni do sebe je zelo neposredna. Ljubezen do sebe je globoka predanost ali naklonjenost sebi.
Naklonjenost in predanost si želimo prejemati od partnerja, enako pa tudi sami čutimo do posameznika, s katerim smo v razmerju ali zakonu.
Kaj pa predanost in naklonjenost osebi, ki ste se ji prvi zavezali? Kaj pa oseba, ki bo brez najmanjšega dvoma z vami do konca življenja? Kaj pa vi?
Svoji osebnosti ste se zaobljubili ob prihodu v to življenje. Edina oseba, ki vam bo vedno stala ob strani, ste vi. Vi ste ljubezen vašega življenja. Zato bi sebe morali postaviti na prvo mesto.
Zdaj pa primerjajmo to ljubezen do sebe s sebičnostjo, saj sta obe besedi pogosto predmet enakega pogovora.
Sebičnost je opredeljena kot skrb zgolj za svoje lastno dobro, koristi in interese, ne glede na to, kako to vpliva na druge. Sebičnost ni naravno stanje. Pojavi se le, ko je človek osredotočen na pomanjkanje v svojem življenju in verjame vanj.
Ljubezen do sebe in sebičnost sta pojma, ki ju pogosto zamenjujemo, čeprav se močno razlikujeta. Sebičnost se pojavi, ko ti, ki sebe ne znajo imeti radi in zadostiti svojim potrebam, začutijo prikrajšanost, svojo notranjo luknjo pa želijo zapolniti od zunaj.
Ljudje, ki štejejo za sebične, in tisti, ki veljajo za nesebične, izhajajo iz enakega, na pomanjkanje osredotočenega razmišljanja. Zato se včasih zdi, da vedno najdejo drug drugega - vibracijsko se povsem ujemajo.
Sebična oseba misli, da lahko ljubezen dobi le od drugih. V resnici pa tudi nesebična oseba, ki sebi ne nudi ljubezni, razmišlja enako.
Da bi razumeli to podobnost, moramo pogledati, kaj žene nesebična dejanja. Večina nas je odraščala v veri, da je naše edino upanje, da bomo ljubljeni, če bomo dobri. Naučili so nas, da so dobri ljudje nesebični, torej moramo biti nesebični, da bi bili ljubljeni. Zato je pogosto gonilo v ozadju posameznikovih nesebičnih dejanj v resnici želja dobiti ljubezen od drugih.
Veliko ljudi, ki se dojema kot nesebične, je v resnici svoje življenje preživelo s hranjenjem z ljubeznijo v obliki zunanjega odobravanja. Tako kot sebični ljudje, tudi taki posamezniki jemljejo ljubezni drugim.
A jemanje ljubezni od drugih je nekaj, kar ne deluje, ne glede na to, kako se počne, saj pri tem ne moremo nadzorovati količine prejete ljubezni. Zato se vedno počutimo, kot da je ne bi bilo dovolj in živimo v pomanjkanju.
Ne glede na to, koliko ljubezni, naklonjenosti ter odobravanja prejemate od drugih; če sebi ne boste nudili ljubezni, je nikoli ne boste imeli dovolj. Vedno boste imeli občutek, da ste za nekaj prikrajšani. Da vam nečesa primanjkuje.
Šele, ko začnemo sebi nuditi ljubezen, ki jo potrebujemo, je dobimo zadosti.
Prirejeno po: Teal Swan
