6 čustev, ki jih najpogosteje potlačimo (namesto da bi jih izrazili)

21. 3. 2024
Deli
6 čustev, ki jih najpogosteje potlačimo (namesto da bi jih izrazili) (foto: shutterstock)
shutterstock

Spodnja čustva največkrat zatremo in potlačimo, zaradi česar nam lahko povzročajo psihične in fizične zdravstvene težave.

BES

Potlačen bes vpliva na vse nas. Kakršenkoli negativen odnos v otroštvu (zbadljivke, ustrahovanja, zavračanja, nemoč itd.) ali zanikanje naših osnovnih potreb je lahko vodilo v potlačen bes. Ta lahko kasneje povzroča tesnobo, depresijo in kronično bolečino. Potrebno se je naučiti izraziti tudi bes, kadar moramo zapustiti toskično okolje. 

ŽALOST

Potlačena žalost nastane takrat, ko se z izgubo v našem življenju ne znamo v celoti soočiti. Ta nato postane naše tiho breme, ki nas vleče "navzdol". Če se naš um nenehno vrača k podobam iz preteklosti (osebe, kraji, dogodki), tudi v sanjah, je to znak, da se še vedno oprijemamo nečesa, kar zahteva našo globljo pozornost in razumevanje.

SRAM IN KRIVDA

Zdi se, da sta sram in krivda primarni modus operandi naše kulture - odražata se v tem, kako se obnašamo kot starši in kako vzgajamo svoje potomce. Je tudi osnova mnogih religij. Sram in krivda sta močni orodji manipulacije, s katerima nas lahko nekdo prisili, da storimo to, kar želi.

Pri mnogih so ta čustva zakoreninjena v načinu komuniciranja in pogosto sploh ne vedo, kako komunicirati, da jih ne bi podzavestno posredovali. Na osebni ravni izogibanje soočanju s sramom in krivdo resno zavira naš psihološki razvoj.

SOVRAŠTVO

Že od malih nog nas učijo, da sovraštvo ni sprejemljivo. Ali zaradi tega občutek sovraštva izgine? Ne. Le prisili nas v to, da ga potisnemo v nezavedno. Katerokoli čustvo, ki ga potlačimo in obtiči v nas, se v podzavesti okrepi in kasneje projicira na druge ali pa ga izrazimo skozi telo tako, da razvijemo bolezni in druge fizične težave. 

STRAH

Ko smo izpostavljeni vsakodnevnim odmerkom strahu, se v nas naravno pojavi odziv za boj ali beg. Nasprotno pa nas potlačeni strah popolnoma imobilizira. Ta strah pomanjšuje naš svet, popači naše dojemanje in nas omejuje. Kronična ujetost v strahu lahko slabo vpliva tudi na naše ledvice.

ZAVIST

Uspeh je danes prevladujoča vrednota v naši družbi. Naši osebni dosežki in primerjanje z drugimi le krepijo občutek tekmovalnosti. Subliminalna sporočila miselnosti uspešnega človeka so npr. “Boljši sem od tebe.” “Ujemi me, če me moreš.” “Nikoli ne boš tako dober kot jaz.” ali “Jaz sem zmagovalec - kar pomeni, da si ti poraženec.”

Družabna omrežja pripomorejo k tesnobi in depresiji ravno zato, ker odkrito izražajo ta sporočila. Skrito sporočilo za številnimi objavami na družabnih omrežjih je: “Poglej, kako super sem!” in “Poglej, kaj imam, česar ti nimaš.” Zaradi te oblike subtilnega zbadanja lahko, če se tega ne zavedamo, povzročajo potlačeno zavist. Ta pa lahko vodi v depresijo in anksioznost. 

Vir: Sensa RS

Preberite si še:

Novo na Metroplay: Smrt, žalovanje in posmrtno življenje | Katarina Nagode