Danes smo najbližje SONCU + sončna nevihta

4. 1. 2023
Deli
Danes smo najbližje SONCU + sončna nevihta (foto: profimedia)
profimedia

Zemlja danes, 4. januarja, doseže svojo najbližjo točko soncu — ravno v času, ko jo zajame sončna nevihta.

Manjša geomagnetna nevihta razreda G1 bo zadela Zemljo takrat, ko bo naš planet dosegel perihelij, točko, ki je najbližja soncu.

4. januarja 2023 Zemlja doseže svojo najbližjo točko soncu v letu, imenuje se perihelij. Na najbolj oddaljeni točka od sonca pa bomo 6. julija 2023.

Sonce pa se je očitno odločilo, da bo priložnost obeležilo s pokom. 4. in 5. januarja bo počasi premikajoča se krogla sončnih delcev, imenovana koronalni izmet (CME) udarila v Zemljino magnetno polje.

Pričakuje se, da bo trčenje sprožilo manjšo geomagnetno nevihto razreda G1, ki bi lahko za kratek čas ponekod prekinila električna omrežja, povzročila izpad radia in potisnila pisane avrore veliko dlje proti jugu kot običajno – do Michigana in Maina v Združenih državah Amerike. 

Kaj je perihelij?

Zemlja ne kroži okoli sonca v popolnem krogu, temveč v elipsi. Ta eliptična orbita seveda pomeni, da se Zemlja v določenih delih leta približuje soncu, v drugih pa se oddaljuje.

Že vrsto let se zemeljski perihelij pojavi v nekaj tednih po zimskem solsticiju, uradnem začetku zime na severni polobli, ko je severni pol najbolj nagnjen stran od sonca, južni pol pa se nagne bližje soncu.

Solsticij je tako povezan z nagibom Zemlje proti soncu ali stran od njega, medtem ko je perihelij fizična oddaljenost planeta od sonca.

Dejanski datum perihelija se vedno premika in se vsako stoletje spremeni za približno dva dni zaradi majhnih sprememb v orbiti našega planeta. Leta 1246 sta se perihelij in zimski solsticij dejansko zgodila na isti dan. Čez tisoče let, leta 6430, se bo perihelij popolnoma ujemal s spomladanskim enakonočjem 20. marca, poroča Live Science Space.com.

Prav tako je zanimivo, da se letošnji perihelij ujema z geomagnetno nevihto.

Večina geomagnetnih neviht je manjših, kar ima za posledico auroro oz. polarni sij in občasne izpade radia na visokih zemljepisnih širinah. Toda nekateri, kot je zloglasni Carringtonov dogodek leta 1859, pa lahko potisnejo aurore z obeh polov vse do ekvatorja in povzročijo množične električne motnje po vsem svetu.

livescience.com

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar