Jusuf Mujić iz Tuzle je s skupaj s svojo ženo prevzel skrb za tri vnuke, potem ko je snaha zapustila njegovega sina.
Ko je izvedel, da bodo otroci verjetno končali v centru za socialno delo ali pri rejnikih, tega ni mogel dopustiti. Odhitel je v ustanovo, jih prijel za roko in jih pripeljal v svoj dom. Pravna bitka, da postane njihov zakoniti skrbnik, je trajala več kot pol leta.
"To je zelo težak udarec že ko slišiš, kaj šele, ko se ti to zgodi. Želja vsakega dedka je, da bi njegovi vnuki uspeli. Ko nekaj res želiš, ljubiš in hočeš, potem to gre, vse se da premagati. Bilo je veliko težkih trenutkov… a uspelo nam je," pravi dedek Jusuf za RTV "Slon".
Preberite tudi:
Pri svojih 68 letih je izjemno ponosen na svoje vnuke in na to, v kakšne mlade moške odraščajo. Poudarja pa, da je bilo potrebno ogromno dela in truda, da so jih uspeli pripeljati na pravo pot.
"Pola leta sem se boril, da bi lahko ostali pri meni. Najmlajši je imel komaj dve leti, kako naj jih dam v dom, ko pa sem še živ jaz in babica. Prijel sem jih in pripeljal domov," pove Jusuf.
Njegova snaha je zapustila moža in pustila za sabo tri otroke: Alena, Anesa in Amela. Jusufov sin ni imel dovolj sredstev, da bi jim zagotovil osnovne življenjske pogoje, zato se je vključil center za socialno delo. Odločitev je bila, da bodo otroci živeli v domu za otroke brez staršev, kar je Jusufa močno prizadelo. Kljub temu, da je bil že v svojih sedemdesetih, je prevzel odgovornost za njih.
Po uspešno zaključeni proceduri glede rejništva, mu je center za socialno delo uradno podelil skrbništvo nad vnuki. Čeprav skrb za tri otroke ni lahka, Jusuf pravi, da se nič ne more primerjati s srečo njegovih vnukov in da bi to storil znova, brez obotavljanja.
Najmlajši vnuk Amel zdaj obiskuje tretji razred osnovne šole, trenira karate in sanja, da bo postal policist. "Želim biti policist, ko odrastem, ker to pomeni boriti se proti kriminalcem, jaz pa nisem kriminalec," pravi Amel Mujić.
Dvanajstletni Anes prav tako trenira karate in si želi postati trener: "Nobenega drugega poklica ne želim. Moja edina želja je, da postanem trener," pravi Anes in doda, da se pogosteje pogovarja z očetom kot z mamo, čeprav tudi to ni pogosto: "Imam njegovo številko, včasih si piševa, včasih me pokliče. Z mamo se ne pogovarjam, odgovorim samo, če mi pošlje sporočilo, kar pa je zelo redko," pove Anes.
Najstarejši Alen je od vseh treh najuspešnejši v karateju. Ima okoli 50 medalj, pred nekaj dnevi pa je osvojil še eno zlato na turnirju v Lukavcu. Prvo medaljo je osvojil pri desetih letih, vsako pa posveti sebi: "Moj cilj je bil, da postanem najboljši. Da bi imel boljšo podobo o sebi in da bi me ljudje gledali drugače," pravi Alen.
"Zelo sem ponosen, težko to opišem. Upam, da sem za njih naredil vse, kar sem lahko," pravi dedek Jusuf s tresočim glasom.
Vir: stil.kurir.rs
POGLEJTE SI NOV PODKAST O TEM, KAKO AEQ METODA RAZUME DEPRESIJO:
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj