Zakaj število prebivalcev v Sloveniji narašča? Ne, razlog ni veliko rojstev!

8. 10. 2023
Deli
Zakaj število prebivalcev v Sloveniji narašča? Ne, razlog ni veliko rojstev! (foto: shutterstock)
shutterstock

Prebivalcev Slovenije je vedno več, vendar ne zato, ker bi se rodilo toliko otrok... Razlog je drugje. 

Število prebivalcev Slovenije se je od leta 2000 povečalo za 6,5 odstotka. V letu 2022 se je v Sloveniji rodilo 17.627 otrok, umrlo pa 22.492 prebivalcev. Naravni prirast je bil drugi najnižji po letu 1945. V 101-letni zgodovini, odkar so na voljo podatki o številu živorojenih, se je leto 2022 s tem uvrstilo na peto mesto med leti z najmanj rojstvi.

Eden od glavnih razlogov za manjše število rojstev je zmanjšanje števila žensk v rodni dobi. Njihovo število se je od leta 2000 zmanjšalo za 18 odstotkov. 

Naravni prirast na ravni Evropske unije je neprekinjeno negativen od leta 2012, v Sloveniji pa od leta 2017. To pomeni, da število prebivalcev v Evropski uniji v zadnjih desetih letih narašča izključno zaradi selitvenega prirasta.

Evropska unija je imela v lanskem letu najvišji selitveni prirast in hkrati najnižji naravni prirast od leta 2000. 

Skupni prirast Slovenije je v lanskem letu znašal 9792 prebivalcev. Naravni prirast je bil negativen, selitveni pa pozitiven. Trend negativnega naravnega in pozitivnega selitvenega prirasta se nadaljuje tudi v letošnjem letu.

V Slovenijo se je v letu 2022 priselilo 35.613 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 20.956. Selitveni prirast je bil skoraj šestkrat tolikšen kot leto prej. K visokemu selitvenemu prirastu so v prejšnjem letu pomembno prispevali državljani Ukrajine – v Slovenijo se jih je priselilo skoraj 6100 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Največ tujcev se je sicer v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (36 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Ukrajina, Kosovo, Srbija in Severna Makedonija.

Preberite več na Metropolitan.si

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar