Ministrstvo za zdravje je pripravilo zakon o psihoterapiji, ki žanje veliko odobravanje, a dviguje tudi veliko prahu. Medtem ko zdravstvena stroka opozarja, da naj bi bili ogroženi pacienti, psihoterapevti zakon pozdravljajo kot pomemben mejnik pri duševnih obravnavah ljudi.
Pred dnevi je na Radio Ognjišče potekal pogovor o predlogu Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki je trenutno v postopku parlamentarne obravnave. V pogovoru je sodeloval tudi mag. Denis Kordež, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje. Medtem ko pogovoru v celoti lahko prisluhnete TUKAJ, v nadaljevanju povzemamo le nekaj ključnih razjasnitev o tem, kaj zakon v resnici prinaša.
Mag. Denis Kordež: "Zakon o psihoterapiji prinaša veliko novega."
"Prvo kot prvo, prinaša regulacijo in postavlja kriterije: kdo kaj lahko in na kakšen način. Potrebno je biti iskren in povedati dejstvo: trenutni psihoterapevti so na široki paleti od izjemno vprašljivo usposobljenih do ustrezno izobraženih in to je potrebno regulirat in to prinaša ta zakon.
Ker pa to postavlja v zdravstveno dejavnost, prinaša jasne pogoje, merila in kriterije in ne bo prinesel kaosa v zdravstveni sistem, ampak postavil jasne kriterije in merila ter pogoje. Zato tisti, ki ne bodo ustrezali pogojem, merilom in kriterijem, ne bodo več mogli izvajati psihoterapije.
Tisti, ki bodo ustrezali, pa bodo prejeli ustrezno licenco. In, kar se zdi ključno, podvrženi bodo temeljni zdravstveni zakonodaji, kar pomeni, da bo na to področje uveden nadzor, obvezno strokovno izpopolnjevanje in sankcioniranje. Danes namreč to ni mogoče. Ne država, ne ministrstvo in ne inšpektorat ne morejo sankcionirati neustrezne psihoterapevtske obravnave.
Ta zakon ne posega v delo zdravnikov in kliničnih psihologov. To zakon jasno opredeljuje, da zdravniki, psihiatri in klinični psihologi še naprej znotraj svojega poklica opravljajo vse tako kot danes.
- Preberite si tudi: Dr. Robert Cvetek: "Bolj kot neznanje je nevarna iluzija znanja."
Nihče ne trdi, da se psihoterapija znotraj zdravstvenega sistema že ne izvaja, ne obstaja pa psihoterapija kot samostojna vrsta zdravstvene dejavnosti, zato z napotnico direktno na psihoterapijo ni mogoče napotiti. Lahko se napoti k psihiatru ali kliničnemu psihologu, ne pa tudi k psihoterapevtu.
Ne drži, da vsak psiholog ali psihiater po zaključeni specializaciji že obvlada tudi psihoterapijo. Nekateri se dodatno izpopolnjujejo za psihoterapijo in sicer na neakademske načine preko društev. To vse obstaja. Dejstvo pa je, da zakon ne posega v delo kliničnih psihologov in psihiatrov in oni bodo to delo opravljali še naprej.
Zakon tudi ne izenačuje različnih poklicnih profilov, ker zelo jasno opredeljuje, kje je meja obravnave psihoterapevta in da zdravljenje ostaja absolutno v pristojnosti zdravnika, specialista psihiatra, pedopsihiatra in v obsegu kompetenc tudi kliničnega psihologa.
Kaj pa ta zakon prinaša? Prinaša dodaten profil v multidisciplinaren tim, kar vsekakor razširi in izboljša možnosti obravnave in porazdelitev bremen in pristojnosti znotraj tega tima. V zdravstvenem sistemu je vodja in nosilec obravnave vedno zdravnik in tudi po sprejemu tega zakona to ostaja popolnoma enako.
- Preberite si še: Franci Gerbec: "Varnostniki niso rešitev za nasilje v šolah – ključno je prepoznati pravi problem."
Kar se tiče centrov za socialno delo, šol, centrov za krepitev zdravja in centrov za duševno zdravje – v zakonu nikjer ne piše, da bo psihoterapevt prevzel katerokoli delo. So pa to tisti segmenti, kjer zakon predvideva, kje vse terapevt lahko deluje, v kolikor se za to pojavi potreba.
Kateri psihoterapevt in katere vrste pristopa, bodo opredelili že obstoječi strokovnjaki glede na lokalne potrebe in glede na to, kakšno vrsto psihoterapije bi tam potrebovali. V skladu s tem se bo razpisalo tudi takšno delovno mesto.
Pri pripravi tega zakona so bile upoštevane tako smernice Ameriškega združenja psihiatrov in Ameriškega združenja kliničnih psihologov kot Svetovne zdravstvene organizacije.
Prav Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da na področju psihoterapiji zaznava največje pomanjkanje in da je to potrebno urediti tudi izven kliničnopsihološkega in psihiatričnega poklica. Ta zakon dejansko predstavlja kar najboljši približek tega, na kar smo bili opozorjeni in kar skozi zgodovino opazujemo. Vemo, da nismo zadovoljili vseh deležnikov, ampak dialog je odprt.
Pa ne le zdravstveni sistem, tudi šole. Leta 2023 smo prejeli odprto pismo, naslovljeno na tri ministre, za zdravstvo, šolstvo in socialo, s strani Iniciative za zdrave odnose v šolah, ki so ga podpisali ravnatelji, učitelji in svetovalni delavci.
Oni so opozarjali na porast duševnih stisk - in tukaj bi opozorili, da obstaja velika razlika med duševnimi stiskami in boleznimi. In te informacije prihajajo s terena. Iniciativa je opozorila na to, da že zdaj delajo s posamezniki v šolah, s primeri, ki močno presegajo njihovo stroko, njihove sposobnosti obravnave in da si želijo supervizijsko pomoč in da je potrebno to vlogo okrepiti tako, da se njihovi timi razširijo tudi s področja psihoterapije. In zelo podoben poziv smo prejeli tudi iz sociale, iz socialne zbornice.
