Psihologinja opozarja, da lahko veliko o nas pove že to, kaj najprej opazimo, ko vstopimo v dom drugega človeka.
Vsi poznamo koga, ki ob prihodu na obisk hitro opazi prah na polici, madež na preprogi ali drobtine na mizi. Takšno iskanje nereda pa morda ne govori toliko o čistoči gostiteljevega doma kot o načinu, kako sami gledamo na druge ljudi.
Psihologinja Barbara Udovičić je opozorila na zanimivo vprašanje: kaj pravzaprav iščemo, ko vstopimo v dom drugega človeka?
"Predstavljajte si, da vam nekdo ponudi sebe, svoj čas, varnost, hrano in svojo prisotnost, vi pa vidite samo tisto, kar ni v redu," pravi psihologinja. Namesto človeka, ki sedi nasproti nas, opazimo madež na preprogi. Namesto njegove gostoljubnosti ocenjujemo, kako dobro je pospravil stanovanje.
Če iščete napake, jih boste našli tudi v najbolj čistem domu
Sporočilo pravzaprav nima veliko opraviti s prahom in sesalnikom. Gre za način, kako gledamo na svet in ljudi okoli sebe.
Če v tujem domu iščemo predvsem pomanjkljivosti, lahko hitro spregledamo tisto pomembnejše: smeh ob kavi, pogovor, gostoljubnost in zaupanje človeka, ki nas je povabil v svoj vsakdan – takšen, kakršen v resnici je, in ne takšen, kot bi bil pripravljen za fotografijo na Instagramu.
Dom namreč ni razstavni salon, v njem se živi. Po tleh se kaj polije, otroci puščajo prstne odtise na steklu, živali puščajo dlake, na mizi ostanejo drobtine in v kotu se kdaj nabere prah. Če v življenje drugega človeka vstopimo predvsem s kritiko, po besedah avtorice nismo gostje, ampak postajamo sodniki ali "sanitarna inšpekcija".
View this post on Instagram
Pritisk, da mora biti naš dom vedno popoln
Danes k temu svoje doda tudi pritisk popolnih podob domov, ki jih vsak dan gledamo na družbenih omrežjih. Marsikdo se zato znajde v situaciji, ko prijateljev skoraj noče povabiti na obisk, ker "ni utegnil pospraviti".
Toda koliko lepih, spontanih druženj izgubimo samo zato, ker nas skrbi, ali bo nekdo opazil nepospravljeno kuhinjo, kup perila ali prah na polici?
V resnici ljudje ne prihajajo oziroma vsaj ne bi smeli prihajati preverjati, ali je naš dom brezhiben. Prihajajo zaradi nas.Zato se lahko naslednjič, ko vstopimo v dom nekoga drugega, vprašamo, kaj najprej opazimo. Človeka, ki nas je povabil k sebi, ali tri drobtine na njegovi mizi?
Kot sporoča Barbara Udovičić: prijateljstva ne merimo s krpo za prah, temveč s tem, kar si ljudje dajemo drug drugemu.
Vir; krstarica.com
