Dremeži, nekoč privilegij elit, danes vse bolj pridobivajo na veljavi kot koristna praksa tudi za zaposlene. Winston Churchill je bil mojster kratkega dremeža, Salvador Dalí je iz tega naredil umetnost, Margaret Thatcher pa naj bi to počela v svojem avtomobilu. Nove raziskave nakazujejo, da bi lahko podjetja z omogočanjem dremežev izboljšala produktivnost in zdravje svojih zaposlenih.
Večji možgani pri ljudeh, ki redno dremajo
Raziskave kažejo, da je redno dremanje povezano z večjim volumnom možganov pri odraslih. Znanstveniki domnevajo, da bi lahko ta praksa delovala zaščitno proti nevrodegeneraciji. Poleg tega so prejšnje raziskave pokazale, da kratki dremeži izboljšajo sposobnost učenja.
Arianna Huffington, ustanoviteljica HuffPost in izvršna direktorica podjetja Thrive Global, pravi: »Glede na najnovejšo znanost o učinkovitosti dremanja in povezavo med spočitostjo zaposlenih ter njihovo produktivnostjo, je skrajni čas, da podjetja uvedejo kratke dremeže na delovnem mestu.«
Koristi dremežev potrjene tudi v praksi
Dr. Mattie Toma z Univerze Warwick je s svojo raziskavo med delavci z nizkimi dohodki v Indiji ugotovila, da 30-minutni popoldanski dremeži izboljšujejo pozornost, dobro počutje in produktivnost. Podobno meni tudi prof. Sara Mednick z Univerze Kalifornije: »Pomanjkanje spanja vodi do več nesreč, nižje ravni ustvarjalnosti in koncentracije ter večje razdražljivosti. Dremeži bi lahko zmanjšali stroške, povezane z napakami zaradi utrujenosti.«
Podjetja in dremeži
Nekatera podjetja že omogočajo dremeže na delovnem mestu. Google je že leta 2014 uvedel »spanje v kapsulah«, medtem ko Nike in Ben & Jerry’s ponujata posebne prostore za dremeže. Tudi britanski zdravstveni sistem (NHS) uvaja spalne kapsule za zaposlene v bolnišnicah.
Sean Greenwood iz Ben & Jerry’s pravi: »Naša izkušnja je, da spočiti zaposleni lažje sodelujejo in so bolj ustvarjalni. Če kratek dremež pomaga pri tem, smo veseli, da ga omogočimo.«
Premagovanje predsodkov o dremanju
Kljub številnim dokazom o koristih dremežev, praksa še vedno trpi zaradi predsodkov, ki spanje enačijo s šibkostjo in lenobo. Arianna Huffington opozarja, da so koristi dremežev znane že mnogim zgodovinskim voditeljem.
Prof. Colin Espie z Univerze Oxford poudarja, da je ključno poskrbeti za kakovosten spanec ponoči, saj dnevno dremanje ni potrebno za vse. Njegovi nasveti za dobro spanje vključujejo: prioritiziranje spanja, eksperimentiranje z dolžino in časom spanja ter izogibanje dejavnikom, ki motijo spanec, kot so kofein, vroče spalnice in uporaba telefonov pred spanjem.
Kako dremati pravilno?
Strokovnjaki priporočajo kratke dremeže, dolge okoli 20 minut, saj daljši dremeži lahko povzročijo občutek zaspanosti in zmanjšajo potrebo po nočnem spancu. Idealno je dremati pred 15. uro.
Raziskovalka dr. Carolin Reichert pa opozarja, da lahko za optimalne koristi dremeža traja dlje, da dosežemo globok spanec, kar bi lahko zahtevalo daljše počitke.
Dremeži na delovnem mestu torej niso le luksuz, temveč lahko prispevajo k bolj zdravim in produktivnim zaposlenim. Številni strokovnjaki in podjetja že delujejo v tej smeri, kar bi lahko napovedalo nov standard na delovnem mestu.
Avtor: Nicola Davis, znanstvena dopisnica
