Poročilo o svetovni sreči razkriva, da pretirana uporaba družbenih omrežij med mladimi po svetu vse pogosteje vodi v nezadovoljstvo.
Družbena omrežja, kot sta Instagram in TikTok, ki uporabnike spodbujata k neskončnemu "skrolanju", ki ga usmerjajo algoritmi, so za duševno zdravje bolj škodljiva kot platforme, kot sta Facebook in WhatsApp. Slednji namreč dajejo večji poudarek medosebni povezanosti, ugotavlja letni globalni barometer sreče.
Poročilo kaže, da prekomerna raba družbenih omrežij povečuje nezadovoljstvo med mladimi po vsem svetu. Ta učinek je še posebej izrazit v angleško govorečih državah in v zahodni Evropi.
V Združenem kraljestvu je skupna raven sreče padla na najnižjo točko, odkar poročilo izhaja (od leta 2012). Raziskava, o kateri poroča The Guardian, poudarja, da na dobrobit uporabnikov močno vplivata tako vrsta družbenih omrežij kot tudi čas, ki ga na njih preživijo.
Vsa družbena omrežja nimajo enakega vpliva
Raziskava v 17 državah Latinske Amerike je pokazala, da je pogosta uporaba WhatsAppa in Facebooka povezana z večjim življenjskim zadovoljstvom. Nasprotno pa uporaba platform, kot so X, Instagram in TikTok, ki temeljijo predvsem na algoritmih in vsebinah vplivnežev, prinaša nižjo raven sreče ter več težav z duševnim zdravjem.
Podobne ugotovitve je prinesla tudi raziskava na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Aplikacije, ki temeljijo na pasivnem spremljanju vizualnih vsebin, pogosto preplavljenih z objavami vplivnežev, se izkazujejo kot bolj problematične.
»To nakazuje, da bi morali v družbena omrežja vrniti njihov osnovni namen – povezovanje ljudi. Tako ponudniki kot uporabniki bi jih morali uporabljati predvsem za ohranjanje stikov,« poudarja profesor Jan-Emmanuel De Neve, direktor Centra za raziskovanje blaginje in eden od urednikov poročila.
Raziskava je pokazala še nekaj zanimivega: omejena uporaba družbenih omrežij, približno do ene ure na dan, prinaša več zadovoljstva z življenjem kot popolna odsotnost z njih (če izvzamemo ljudi brez dostopa do interneta).
»Gre za nekakšno ‘zlato srednjo pot’ – ne preveč, a tudi ne premalo. Zmerna in pozitivna uporaba se zdi najboljša,« pojasnjuje De Neve. Ob tem opozarja, da povprečen uporabnik družbenim omrežjem namenja precej več časa: približno dve uri in pol na dan.
Rezultati so posebej pomembni tudi v luči avstralske odločitve o popolni prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let. Prepoved vključuje Facebook, Instagram, TikTok in X, ne pa tudi aplikacij za sporočanje, kot je WhatsApp.
»Gre za izjemno pomemben primer, največji doslej. Druge države bi morale pozorno spremljati rezultate in se izogibati prehitrim odločitvam,« dodaja.
Kako srečni smo v resnici?
Poročilo vključuje tudi lestvico držav glede na raven sreče. Leto 2026 je že drugo zaporedno leto, ko med prvimi desetimi državami ni nobene angleško govoreče države.
Finska je že deveto leto zapored na prvem mestu. Združeno kraljestvo je na 29. mestu, Združene države Amerike na 23., Avstralija na 15., Irska pa na 13. mestu. Slovenija se je uvrstila na 18. mesto. Mesto pred nami zaseda Nemčija, za nami, na 19. mesto, pa se je uvrstila Avstrija.
Študija razkriva, da se raven sreče med mladimi po svetu močno razlikuje – tudi v državah, kjer so družbena omrežja široko dostopna.
»Če pogledate Litvo, je dobrobit mladih bistveno višja kot na primer v ZDA ali Združenem kraljestvu, čeprav imajo povsod dostop do istih platform,« pojasnjuje De Neve. »Zato ne moremo vsega pripisati družbenim omrežjem. Pomembno vlogo igrajo tudi drugi dejavniki. Mladi v ZDA in Združenem kraljestvu pogosto izpostavljajo visoke življenjske stroške, negotovost glede prihodnosti dela in izginjanje delovnih mest kot glavne vire skrbi,« sklene.
Prirejeno po: bljesak.info
