Duhovni učitelj pove: "Tako zlomljen in izgubljen sem kot ti"

Ne vem, kako naj ti pomagam.

Ne vem, kako naj odpravim tvojo bolečino.

Ne vem, kako izničiti tvoj strah, tvojo žalost, tvoja hrepenenja ... Nimam popolne rešitve.

Vse to poznam tudi sam – in nikoli nisem našel načina, kako bi jih izničil v sebi.

Veš, tako zlomljen in izgubljen sem kot ti.

Nimam vseh odgovorov.

Seveda poznam hrepenenje in osamljenost, o kateri govoriš. Leta sem bežal od svoje bolečine. Preizkusil sem vsako možnost, vsako rešitev, vsako odvisnost. Poskušal sem jo utopiti v pijači, v seksu, v hrani, v meditaciji...

Poskušal sem se obkrožati z ljudmi, da bi se zamotil in postal sem odvisen od njih, a me je osamljenost še vedno preganjala.

Poskušal sem se hipnotizirati z religijo, duhovnostjo, dogmo, vero in lažnim upanjem. Včasih sem bil blizu samomoru – včasih se je zdelo, kot da je to edini odgovor.

Svojo osamljenost sem poskušal odgnati z zdravili, poskušal sem jo ignorirati, se zakopati v delo in vse mogoče dejavnosti. »Samo premikaj se naprej,« sem si prigovarjal. »Ne ustavi se.«

Takrat je samota sredi noči trkala na vrata. Slišal sem njen jok v svojih sanjah in nočnih morah.

Tekel sem stran, dokler nisem imel krvavih nog. Tekel sem, dokler nisem obnemogel.

In takrat me je življenje prisililo, da sem se ustavil. Skozi bolezen, skozi izčrpanost, skozi samo bolečino bežanja.

In šele ko sem se ustavil ... se je lahko pravo zdravljenje začelo.

Takrat sem se obrnil proti svoji osamljenosti in pustil, da me napolni. Na začetku je bilo zastrašujoče - mislil sem, da bom umrl... A v samem središču osamljenosti sem našel le ljubezen, več življenja in več svetlobe. In globljo povezavo s sabo. In neznosno sočutje do vseh živih bitji. 

Tema v meni je bila le izgubljen otrok, ki je hrepenel po ljubezni. Samota je bila osamljena in je hrepenela po meni. Čakala me je. In lepo jo je bilo srečati.

Zdaj osamljenost in jaz živiva skupaj, kot eno. Dihava skupaj. Hodiva po travnikih. Sediva pod nebom in se smejeva, včasih tudi jočeva. 

Našel sem svojo ljubezen v temi.

In zdaj sedim s teboj. Miren in prisoten v trenutku. Vidim tvoj strah, tvojo bolečino in zlomljenost. 

Verjamem v tvojo sposobnost, da spoznaš samega sebe.

Nimam interesa, da bi te popravljal. Ne morem te. Lahko le sedim s teboj medtem ko premaguješ strah pred tem, da bi se soočil s sabo.

Prirejeno po: Jeff Foster

Preberite si še: TA znamenja bodo imela še posebej dober teden

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar