Duhovnost ni nekaj, v kar verjamem. Je to, kar sem in kdor sem.

Čas beži. Kdor ima otroke, se tega še predobro zaveda – kajti otroci se razvijajo in preraščajo sami sebe. Tudi cilj vseh nas je, da prerastemo sami sebe in iz svojega življenja naredimo največ, kar moremo.

Že kot najstnica sem globoko v sebi čutila, da me čaka nekaj pomembnega, vendar nisem nikoli razmišljala o bogastvu ali slavi. Šlo je za proces nenehne osebne rasti, saj sem od sebe terjala popolnost na vseh področjih.

Zagotovo vem, da sanjsko življenje sledi le takrat, kadar si zastavimo ta proces za svoj cilj. To ne pomeni, da nas bo pripeljalo do bogastva ali slave – morda nimajo naše sanje nič opraviti z otipljivo, materialno blaginjo, pač pa si želimo ustvariti življenje, polno radosti, brez obžalovanja in s čisto vestjo. Izučilo me je, da je bogastvo pripomoček, ki nam omogoča izbire, vendar ne more nadomestiti življenja, ki ga živimo samo na pol, in prav gotovo nam ne prinese notranjega miru. ves smisel obstoja je, da se razvijamo v osebnost, kakršna nam je namenjena, da vedno znova preraščamo same sebe.

Verjamem, da to lahko dosežemo, če le obstanemo in prisluhnemo šepetu, ki smo ga morda udušili – notranjemu glasu, ki nas kliče k našemu poslanstvu. Kaj se zgodi takrat? Soočimo se z največjim izzivom, kar jih je: zbrati moramo pogum, da se podamo za svojimi sanjami, ne glede na to, kar drugi govorijo ali mislijo. Edini smo, ki se lahko vidimo v velikem planu – in celo mi ne vidimo celote. Ne glede na svoje načrte in sanje pa si moramo zapomniti, da vedno delujemo v povezavi s tokom in energijo stvarstva.

Pomikajmo se proti svojim ciljem z vsemi močmi in vnemo, ki jih premoremo – nato pa prepustimo svoj načrt višji sili in ji dovolimo, da naše sanje razvije v lastno mojstrovino. Sanjajmo širokopotezno, garajmo. Ko storimo vse, kar smo mogli, pa se predajmo višji sili.

____________

Duhovnost je zame zavest, da sem povezana z energijo vsega stvarstva, da sem del vsega – in da je to del mene. Kako »to« imenujemo ali označujemo, ni pomembno.

Besede so prerevne, da bi lahko izrazile ves njen smisel. Duhovnost ni religija. Lahko ste poduhovljeni, čeprav ne priznavate nobene od številnih ver. Res pa je tudi nasprotno: lahko ste zelo verni, pa v vas ni duhovnih razsežnosti, temveč samo dogme.

Duhovnost ni nekaj, v kar verjamem. Je to, kar sem in kdor sem. Odkar se tega zavedam, se je zame vse spremenilo. Lahko sem neustrašna. Lahko izpričujem, da sem bila ustvarjena z namenom. Upam si celo drzno trditi, da je največje življenjsko odkritje, ko sprevidimo, da nismo sestavljeni le iz telesa in možganov.

Z leti sem prebrala na stotine knjig, ki so mi pomagale poglobiti duhovno ubranost. Posebno ena od njih, Nova Zemlja Eckharta Tolleja, je v meni tako globoko odjeknila, da sem začela drugače gledati nase in na vse okoli sebe. Knjiga nas vodi k spoznanju, da se ne smemo enačiti samo s svojimi mislimi, ter nas uči dojeti in spremeniti načine, kako nam gospoduje naš sebično naravnani um.

Če dopustimo, da nas bo odslej vodilo naše resnično bistvo – naš duhovni jaz – , se bomo končno nehali spopadati z življenjem in se prepustili njegovemu toku. Če navedem odlomek iz Nove Zemlje: »Skrivnost umetnosti življenja, skrivnost vsakršnih uspehov in zadovoljstva je strnjena v štirih besedah: bodi eno z življenjem. Če si zlit z življenjem, si eno z zdajšnjim trenutkom. Takrat spoznaš, da ne živiš svojega življenja, pač pa življenje živi tebe. Življenje je plesalec in ti si ples.«

Užitka in življenjske moči, ki ju poraja ta ples, ni mogoče primerjati z nobenim drugim zadovoljstvom. Ugotovila sem, da je treba za to nenehno iskati in dojemati duhovno bistvo življenja. Kot sem rekla že v pogovoru z Eckhartom Tollejem, je to odločitev, ki jo sprejemamo vsak dan znova: sredi sveta smo, vendar nismo njegovi podložniki.

Oprah Winfrey, Kar zagotovo vem (odlomek iz knjige)

• Poglejte si še: Zamere - zaradi njih lahko tudi zbolimo