Zakaj se ego pogosto obravnava kot nekaj, česar bi se morali znebiti, če pa ga ima skoraj vsak človek že po naravi?
Ko govorimo o egu, ga pogosto spremlja slab sloves. V duhovnih krogih je ego sinonim za nekaj, kar je treba preseči, utišati ali celo razgraditi. A resnica je precej bolj kompleksna. Ego ni naš sovražnik, pravzaprav je lahko naš zaveznik, če ga razumemo.
Ego je približno tako naraven kot to, da se rodimo z okončinami, vidom in drugimi lastnostmi – je preprosto del človeške narave. Če bi ga bilo treba odstraniti, ali ne bi vesolje poskrbelo, da ga sploh ne bi imeli? To je dilema, s katero se sooča marsikdo, ko sliši, kako mnogi v duhovnih skupnostih govorijo o egu kot o nečem, česar se je treba znebiti.
Ego je tisti del nas, ki pravi "jaz sem". Je struktura, ki nam pomaga prepoznati, kdo smo, kaj čutimo, kaj potrebujemo in kje so naše meje. Brez ega bi težko delovali v svetu – ne bi znali reči ne, ne bi znali zaščititi sebe in ne bi znali oblikovati identitete.
Torej; ego je naraven del človeške psihe in ima pomembne funkcije, kot so pomoč pri orientaciji v svetu, razumevanju okolja in oblikovanju občutka identitete. Seveda pa lahko postane tudi vir trpljenja, če postane preveč prevladujoč.
1. Ego se razvije zato, da nas ščiti
V svojem bistvu ego nastane kot zaščitni mehanizem. Razvije se že v otroštvu, da nam pomaga razumeti svet in se v njem orientirati. Ko smo ranljivi, nas ego brani. Ko smo prizadeti, nas ego poskuša obvarovati pred ponovitvijo bolečine.
Zato ego ni problem sam po sebi. Problem nastane, ko ego začne voditi naše življenje iz nenehnega strahu, ko se zapremo, branimo, dokazujemo ali tekmujemo – takrat ego ne deluje kot podpora, temveč zgolj kot obramba.
2. Zdrav ego pomeni zdrave meje
V sodobnem svetu pogosto pozabljamo, da je zdrav ego nujen. Brez njega se lahko hitro izgubimo v pričakovanjih drugih, v prilagajanju ali v občutku, da nikoli nismo dovolj dobri.
Zdrav ego nam omogoča, da prepoznamo svoje potrebe, postavimo meje, se postavimo zase brez občutka krivde in razvijemo občutek lastne vrednosti. Lahko rečemo, da ego omogoča temelje zdravega odnosa, saj potrebujemo najprej spoštovati sebe, šele nato pa lahko spoštujemo druge.
3. Ego je lahko most do naših globljih potreb
Namesto da ego razumemo kot nekaj, kar nas ločuje od naše "višje" narave, ga lahko vidimo kot most med našo notranjostjo in okoljem. In morda je največji premik prav v tem, da se z egom nehamo bojevati. Namesto da ga utišamo, ga lahko začnemo poslušati. Kaj nam želi povedati? Kje se počutimo ogroženi? Kje potrebujemo več varnosti? Ko ego razumemo, se spremeni, saj ne potrebuje več kričati, ker je slišan.
Naša naloga torej ni, da ego odstranimo, temveč da ga postavimo na pravo mesto v širši del celote. Kajti prav v ravnovesju med egom in zavedanjem nastane prostor, kjer smo lahko hkrati prizemljeni in odprti, zaščiteni in povezani, posamezniki in del nečesa večjega. In morda prav tam začutimo, da ego nikoli ni bil naš nasprotnik, je le del nas, ki je čakal, da ga zares razumemo.
