FIZIK TRDI: "Imamo duše." A to, kako jih razume, vas bo presenetilo

21. 10. 2026
FIZIK TRDI: "Imamo duše." A to, kako jih razume, vas bo presenetilo (foto: Wikipedia)
Wikipedia

Ali smo ljudje zgolj izjemno zapleteni stroji? Kam potem sodijo naša ljubezen, čustva in sanje? Priznani teoretični fizik Carlo Rovelli pojasnjuje, zakaj med tem, da smo sestavljeni iz atomov, in tem, da ljubimo in smo ljubljeni, ne vidi protislovja.

»Duša je dragocena moji duši – a ni čarovnija!«

Rovelli ne zanika obstoja duše ali človeške duhovnosti, temveč zavrača zamisel, da gre za nekaj nadnaravnega ali ločenega od fizike:

»Imamo dušo. Imamo notranji jaz. Imamo čustva in duhovno življenje. Tudi če sebe razumemo bolje, lahko svojo dušo še naprej imenujemo 'duša'. Sam jo tako imenujem zato, ker je ta pojem drag moji duši.«

Vendar opozarja, da duša ni nekaj, kar bi bilo »dodano« našemu telesu iz nekega drugega, skrivnostnega sveta, temveč gre za način, kako doživljamo delovanje lastnih možganov in telesa.

Zakaj se tako krčevito upiramo resnici?

Po Rovellijevem mnenju se ljudje že od odkritja evolucije naprej panično bojimo spoznanja, da nismo nič posebnega v primerjavi s preostalo naravo.

»V renesansi je bilo težko sprejeti, da sta nebo in Zemlja enake narave; po Darwinu je bilo težko sprejeti, da so živali in ljudje sorodniki; po nedavnem napredku v biologiji pa je težko sprejeti, da so živa bitja in neživa snov enake narave.«

»Današnja razprava o zavesti odraža naš človeški strah pred tem, da bi sodili v isto družino kot neživa snov in izgubili svojo drago, transcendentno dušo,« nepopustljivo ugotavlja fizik.

Je pojasnilo znanosti uničilo lepoto življenja?

Mnogi se bojijo, da fizikalno pojasnilo razvrednoti naša najgloblja čustva. Rovelli takšne pomisleke zavrača s preprosto primerjavo s sončnim zahodom:

»Ko smo v antiki mislili, da se Sonce spušča nad Zemljo, smo to kasneje posodobili s spoznanjem, da se vrti Zemlja. Takšna posodobitev razumevanja pa sončnih zahodov ne naredi za nekaj iluzornega ali nestvarnega.«

Enako velja za naše misli in občutke. To, da so del fizičnega sveta, jih ne dela nič manj resničnih.

»Če ne pademo v napako dualizma, lahko brez skrbi govorimo o duši in čustvih natanko tako, kot govorimo o kuhinjski mizi – čeprav je tudi miza le skupek atomov.«

»Čas je, da opustimo škodljivi dualizem«

Za Rovellija je spoznanje, da smo del narave, osvobajajoče in navdihujoče. Poziva nas, naj prenehamo iskati metafizične vrzeli tam, kjer jih ni:

»Čas je, da opustimo škodljivi dualizem in sprejmemo resničnost, da je naša duša ali naše duhovno življenje v skladu z našo temeljno fiziko.«

"Zemlja se metafizično ne razlikuje od nebes, živa bitja se metafizično ne razlikujejo od nežive snovi, ljudje se metafizično ne razlikujejo od drugih živali. Duša se metafizično ne razlikuje od telesa. Vsi smo deli narave, tako kot vse drugo na tem ljubkem svetu."

Vir: Carlo Rovelli: There Is No ‘Hard Problem Of Consciousness’, Noema, 7. maj 2026.

Misli so naša resnična moč