Fotografska razstava diplomskega dela Irene Herak, fotografinje časnika Finance, z naslo vom Avtoportret je praktični del diplomske naloge na Višji šoli v Sežani
Dela so nastala na potovanjih v tri velemesta, London, Pariz, Rim, od okt obra do marca. Avtorica pravi, da je svoj jaz, intimo svoji h misli, občutij, lahko izrazila takrat, ko je bila stran od domačega okolja.
Razstava je na ogled v ljubljanskem Cafeju Open.
Kratek intervju
S svojim razmišljanjem o fotografskih portretih ste razširili pojem avtoportreta ...
Pravzaprav se mi zdi med portretom in avtoportretom velika razlika. Že res, da oba prikazujeta portret osebe, a avtoportret je nekaj več. Pogled avtorja vase, iskanje svojega jaza, notranjega miru. Tako je vsaj pri meni. Hkrati pa sem se v diplomski nalogi ukvarjala s tezo, da je avtoportret tudi fotografija, kjer avtor ni prisoten s svojim portretom, delom telesa, ampak je fotografija nastala v določenem emocionalnem trenutku in s tem postala del tebe. Izražaš svoje čustveno stanje.
Vam vaše delo fotografinje za časnik Finance dopušča dovolj ustvarjalne širine ali imate potrebo po fotografiranju tudi zunaj službe?
Fotografiranje za časopis je seveda čisto drug izziv. Tudi tu najraje fotografiram portrete, predstavljam ljudi. V tem uživam. Veliko je tudi reportažne fotografije. Tudi pri tej lahko izraziš sebe. Fotografiranje zunaj službe je drugačno. Tam je prisotna avtorska fotografija, sama nimam mej. Fotografijo dojemam kot risbo svoje duše.
Je smiselno vlagati v fotografsko opremo za čim boljše fotografije ali je pomemben le človek s smislom in tehničnim znanjem?
Najpomembnejša je oseba, ki stoji za fotoaparatom. Seveda dobra oprema pomaga, a ni najpomembnejša. Duša, oko avtorja. To šteje. Vsaj zame.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
