France Prešeren, osrednja osebnost slovenske poezije, je bil človek z bogatim in včasih skrivnostnim življenjem. Tukaj je nekaj manj znanih dejstev o njem.
Tragična usoda njegovih otrok
Z Ano Jelovšek je imel tri otroke. Prva hči Terezija se jima je rodila, ko je bila Ana stara 16. let. Terezija je umrla pri sedmih mesecih. Druga hči, Ernestina (mala Tinka), je bila prav tako za dve leti dana v rejo na kmetijo na Igu. Sin Franc pa je bil rojen leta 1845. Mati Ana je tudi tokrat - že tretji dan po rojstvu - otroka dala v rejo. Kmalu po smrti Franceta je svet zapustil tudi njegov sin France. Vzelo ga je poletje leta 1855, ko ni bil star niti deset let.
Ernestina pa je umrla v mestni ubožnici na očetov rojstni dan - 3. decembra 1917.
- Preberite si še: Če želite preživeti, se naučite te 3 stvari
Mit o alkoholizmu?
Pogosto se omenja, da je bil Prešeren nagnjen k alkoholu, vendar nekateri pravijo, da je to bolj mit kot resnica. Zaradi številnih izgub in neuslišane ljubezni do Primičeve Julije naj bi Prešeren zapadel v krizo. Vdajal naj bi se alkoholu in postajal čedalje bolj ravnodušen. Uteho je iskal v gostilnah in postal znan po priložnostnih kvantaških pesmih, ki so bile izjemno duhovite, a njegova pesniška ustvarjalnost je pešala.
Občutki krivde zaradi smrti prijatelja
Prešeren je bil tesen prijatelj z literarnim zgodovinarjem Matijo Čopom, ki je imel velik vpliv na njegovo delo. Leta 1835 je Matija Čop utonil v Savi, kar je Prešerna zelo prizadelo. Njegovo smrt je očital tudi sebi, ker ni odšel z njim na kopanje, saj je bil mnenja, da bi ga lahko rešil, čeprav tudi sam ni znal dobro plavati.
Mati je želela, da bi postal duhovnik
Poleg pesniškega dela je bil Prešeren tudi odvetnik, vendar je imel težave pri pridobivanju lastne prakse. Leta 1824 je domačim v pismu sporočil, da se je dokončno odločil za študij prava. Prišlo je do spora s starši, saj je mati želela, da bi postal duhovnik. Prešeren je pri odločitvi vztrajal, čeprav so mu domači in strici duhovniki odtegovali denarno pomoč. Duhovnik pa je postal njegov brat Jurij Prešeren.
Smrt in zapuščina
Ta podatek pa zagotovo vsi poznate. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju. Ta datum danes obeležujemo kot slovenski kulturni praznik – Prešernov dan. Pokopali pa so ga 10. februarja v Kranju. Morda pa ne veste, da so po njegovi smrti kranjski veljaki uničili nekaj njegove književne zapuščine? Nekateri pravijo, da verjetno gostilniške ali druge pesmi, ki so jih takrat imeli za nespodobne.
Prešernovo življenje je bilo polno vzponov in padcev, kar se odraža v njegovi globoki in čustveni poeziji, ki še danes odmeva med bralci.
Vir: en.wikipedia.org, n1info.si, rtvoslo.si
