Generacija Z se pogosto sooča z očitki, da je premalo vztrajna, preveč občutljiva in da od življenja pričakuje preveč. Toda za njihovo izčrpanostjo se skriva precej bolj zapletena resničnost. Številne skrbi, s katerimi so se prejšnje generacije srečale šele pozneje v življenju, mlade danes spremljajo že ob prvih korakih v odraslost.
Generacija Z se spoprijema z ravnmi stresa, ki jih je dolgoročno težko vzdrževati. Razlogi zanj so pogosto povezani s težavami in izkušnjami, za katere se starejše generacije morda niti ne zavedajo, kako močno zaznamujejo življenje mladih.
Med generacijami ne manjka nesporazumov, stereotipov in medsebojnih očitkov. Prav zaradi njih pa se hitro izgubi bistvo: okoliščine, v katerih mladi danes vstopajo v odraslost, so v marsičem drugačne od tistih, ki so jih poznali njihovi starši in stari starši.
Generacijo Z pogosto spremljajo oznake, da je nemotivirana, preobčutljiva ali nepripravljena trdo delati. Resničnost je precej bolj zapletena. Številne skrbi, s katerimi so se starejše generacije začele ukvarjati šele v zrelejših letih, so za današnje mlade postale del vsakdana.
1. Izgorelost že na začetku kariere
Prvi znaki izgorelosti se lahko pri mladih pojavijo, še preden sploh dobijo prvo redno zaposlitev. Pritisk se pogosto začne že v šoli, kjer se poleg dobrih ocen pričakujejo številne obšolske dejavnosti, dosežki in izkušnje, ki naj bi nekoč koristile pri iskanju zaposlitve.
Ko vstopijo na trg dela, se pritisk nadaljuje. Začetne zaposlitve pogosto ne prinašajo dovolj visokega dohodka za samostojno življenje, hkrati pa naj bi prav z njimi mladi pridobili izkušnje, potrebne za napredovanje.
Ne gre nujno za pomanjkanje motivacije ali delovnih navad, kot jim radi očitajo starejši. Težava je tudi v tem, da so pričakovanja do mladih zaposlenih pogosto visoka, medtem ko plačilo, varnost in druge ugodnosti temu ne sledijo. Če morate za dostojno življenje opravljati več služb ali poleg rednega dela iskati dodatne vire zaslužka, ni presenetljivo, da se lahko izgorelost pojavi že na začetku poklicne poti.
2. Visoki stanovanjski stroški
Za številne pripadnike starejših generacij je večji finančni pritisk, povezan s stanovanjem, nastopil ob nakupu nepremičnine. Kredit je zahteval odrekanje in včasih tudi spremembe na poklicni poti, vendar je bilo najemniško stanovanje za marsikoga z rednim dohodkom dosegljivejše.
Danes je položaj drugačen. Generacija Z se že pri najemu stanovanja srečuje z visokimi cenami, rastjo življenjskih stroškov in plačami, ki temu pogosto ne sledijo.
Ko k temu prištejete še stroške osnovnih življenjskih potrebščin in, v nekaterih državah tudi dolgove zaradi študija, postane bolj razumljivo, zakaj se nekateri mladi vračajo k staršem ali so od njihove finančne pomoči odvisni dlje, kot so pričakovali.
3. Strah pred tehnološkimi spremembami
Generaciji X in generaciji baby boom se ob začetku poklicne poti ni bilo treba spoprijemati s tako hitrimi tehnološkimi spremembami, kot jih poznamo danes. Nove tehnologije so seveda spreminjale tudi njihova delovna mesta, vendar so bili številni takrat že dobro zasidrani na trgu dela.
Generacija Z vstopa na trg dela prav v času bliskovitega razvoja umetne inteligence in avtomatizacije. Začetna delovna mesta so že tako zelo konkurenčna, negotovost glede tega, katere naloge in poklice bo mogoče nadomestiti s tehnologijo, pa prinaša še dodaten stres.
Mladi se morajo zato nenehno učiti, prilagajati in spremljati tehnološki razvoj, ob tem pa se nekateri spoprijemajo tudi z vprašanjem, kako se takšen razvoj ujema z njihovimi vrednotami, denimo skrbjo za okolje in trajnost.
4. Finančna odvisnost od staršev
Starejše generacije so finančno pomoč staršev pogosto potrebovale ob večjih življenjskih prelomnicah, na primer ob poroki ali nakupu prvega stanovanja. Za številne mlade danes pomoč družine ni namenjena velikemu koraku v prihodnost, ampak plačevanju povsem vsakdanjih stroškov.
Nekateri še vedno živijo pri starših ali jih morajo prositi za pomoč pri plačevanju hrane, položnic in drugih osnovnih potrebščin. Razlogi so različni, vendar pomembno vlogo igra kombinacija visokih življenjskih stroškov in prihodkov, ki jim težko sledijo.
Družinska pomoč tako ni več nujno odskočna deska za nakup nepremičnine ali drugo veliko naložbo, ampak lahko postane pogoj za normalno življenje. Ob takšnih okoliščinah ni težko razumeti, zakaj nekateri mladi izgubljajo optimizem glede prihodnosti.
5. Nenehno primerjanje z drugimi
Družbena omrežja so primerjanje z drugimi močno okrepila. Starejše generacije so jih večinoma spoznale pozneje, ko so že imele vsaj nekoliko izdelano predstavo o sebi, svoji karieri in življenjskih ciljih. Generacija Z je odraščala drugače. Velik del njenega življenja je že od mladosti povezan z internetom, kjer je vsak dan izpostavljena življenjem neštetih drugih ljudi.
Težava je v tem, da na spletu večinoma vidite končni rezultat. Vidite napredovanje, čudovito stanovanje, potovanja, zaroko, novo podjetje ali popolno telo. Veliko redkeje pa vidite dolgove, zavrnitve, negotovost, osamljenost in druge težave, ki se skrivajo v ozadju.
Če se nenehno primerjate s skrbno izbranimi najlepšimi trenutki drugih ljudi, lahko hitro dobite občutek, da zaostajate. In generacija Z se je s takšnim primerjanjem začela srečevati, še preden je sploh dobila priložnost ugotoviti, kakšno življenje si želi sama.
6. Slaba vest ob zapravljanju denarja
Številni pripadniki starejših generacij se svojih dvajsetih spominjajo kot obdobja precejšnje svobode. Velike finančne obveznosti so pogosto prišle pozneje, zato je bilo vsaj nekaj denarja mogoče nameniti zabavi, druženju in stvarem, ki so jim prinašale veselje.
Mladi danes se pogosto znajdejo v nenavadnem precepu. Veliki cilji, kot je nakup nepremičnine, se jim lahko zdijo tako oddaljeni, da zanje težko načrtujejo. Kljub temu pa imajo slabo vest tudi zaradi manjših užitkov, kot so večerja v restavraciji, koncert, izlet ali jutranja kava.
Če denar porabijo, jih lahko skrbi, da so finančno neodgovorni. Če ga ne porabijo, se odpovedujejo druženju in izkušnjam, zaradi česar se lahko počutijo še bolj osamljene. V trenutnih gospodarskih razmerah se zato marsikomu zdi, da je vsaka finančna odločitev napačna.
7. Občutek, da morate biti vedno dosegljivi
Nenehna dosegljivost je nekoč praviloma prišla z večjo odgovornostjo. Ko ste napredovali v službi, ustvarili družino ali prevzeli vodstveni položaj, je bilo razumljivo, da vas potrebuje več ljudi in da se vaše obveznosti včasih nadaljujejo tudi zunaj običajnega delovnega časa.
Generacija Z pa je odraščala v svetu, kjer smo drug drugemu praktično ves čas na voljo. Telefon je vedno pri roki, sporočila prihajajo ob vseh urah, elektronska pošta pa ne pozna konca delovnika.
Mladi sicer pogosto poudarjajo pomen ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem ter postavljanja mej, vendar je v praksi to lahko precej težje. Če imate občutek, da morate ves čas dokazovati svojo vrednost in skrbeti za finančno varnost, je sporočilo po koncu delovnika težko preprosto prezreti.
8. Mreženje že pred prvo pravo službo
Poznanstva in poklicne povezave imajo pri iskanju zaposlitve veliko težo. Za mlade, ki šele vstopajo na zelo konkurenčen trg dela, to pomeni še en pritisk: svojo mrežo naj bi začeli graditi, še preden končajo študij. Prakse, študentsko delo, prostovoljstvo, priporočila, dogodki, LinkedIn in navezovanje stikov lahko dobijo skoraj enako težo kot formalna izobrazba.
Klasičen postopek, pri katerem končate šolanje, pošljete prijavo in dobite začetno zaposlitev, se zato številnim ne zdi več dovolj. Mladi imajo občutek, da morajo kariero začeti graditi že leta pred prvo redno zaposlitvijo.
9. Osamljenost
Za številne pripadnike generacije X in baby boom generacije osamljenost ni bila nekaj, kar bi močno zaznamovalo začetek odraslega življenja. Nekateri so se z njo resneje srečali šele pozneje, ob spremembah v družini, izgubah, upokojitvi ali staranju.
Pri generaciji Z se o osamljenosti govori že v mladosti. Družbena omrežja omogočajo nenehno povezanost, vendar veliko število digitalnih stikov še ne pomeni nujno tudi tesnih in kakovostnih odnosov. Prav zato nastaja svojevrsten paradoks. Mladi so lahko ves čas povezani z drugimi, hkrati pa se počutijo zelo sami.
Obdobje, ki naj bi bilo po tradicionalnih predstavah polno novih prijateljstev, ljubezni, zabave in vznemirljivih izkušenj, tako za nekatere postaja čas izrazite osamljenosti.
10. Pritisk, da morate zaslužiti z vsem, kar počnete
Dodaten zaslužek ni nič novega. Tudi starejše generacije so opravljale dodatna dela in se odrekale prostemu času, pogosto zato, da bi hitreje dosegle večji finančni cilj, kot sta nakup hiše ali plačilo šolanja.
Razlika je v tem, da se danes ideja dodatnega zaslužka vse bolj seli v vsak del življenja. Če imate hobi, ga lahko spremenite v posel. Če radi ustvarjate, lahko izdelke prodajate. Če imate nekaj prostih ur, jih lahko namenite dodatnemu delu. Če imate znanje, ga lahko ponudite na spletu. Tako lahko nastane občutek, da je prosti čas zapravljen, če z njim ne služite.
Generacija Z se zato znajde v protislovnem položaju. Po eni strani si prizadeva za bolj zdravo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, po drugi pa jo visoki življenjski stroški silijo, da prav tisti prosti čas, ki ga želi zaščititi, spreminja v še eno priložnost za zaslužek.
Morda je prav to ena ključnih razlik med generacijami. Ne gre za to, da prejšnje generacije niso poznale finančnih skrbi, izgorelosti, osamljenosti ali negotovosti. Poznale so jih. Toda številni pripadniki generacije Z se z njimi srečujejo že zelo zgodaj, pogosto istočasno in prav v obdobju, ko naj bi šele postavljali temelje svojega odraslega življenja.
Prirejeno po: yourtango.com
