Danes imajo zaposleni iz različnih generacij zelo različna pričakovanja glede tega, kako naj bi bilo videti delo s polnim delovnim časom, koliko prostora naj bi zavzemalo v njihovem življenju in kaj naj bi v zameno prinašalo.
Trdo delo za generacijo Z, milenijce, generacijo X in baby boomerje pomeni različne stvari
Čeprav so se delovne navade in prioritete v zadnjih desetletjih močno spremenile, ena generacija še vedno težje opušča standarde, po katerih je delala večino svojega življenja – baby boomerji.
Ljudje, rojeni med letoma 1946 in 1964, so odraščali v času, ko je bil 40-urni delovni teden samoumeven. Za mnoge izmed njih vse, kar je manj od tega, pomeni, da človek ne dela dovolj. Pogosto so bili pripravljeni ostati v službi tudi dlje, če je bilo treba delo dokončati.
Redna prisotnost, točnost in večna zvestoba enemu delodajalcu so veljale za znake predanosti in profesionalnosti. Dolgotrajna zaposlitev je bila nekaj običajnega, napredovanje pa je bilo pogosto povezano s številom let, preživetih v podjetju.
Zato si številni pripadniki te generacije delo s polnim delovnim časom predstavljajo kot predvidljiv urnik, stabilno plačo in ugodnosti, ki jih prinaša zaposlitev.
Ker se mnogi baby boomerji že upokojujejo ali se pripravljajo na upokojitev, vse več prostora na trgu dela dobivajo pripadniki generacije X, milenijci in generacija Z, ki imajo o delu precej drugačne predstave.
Generacija X in milenijci bolj cenijo rezultate kot fizično prisotnost na delovnem mestu
Generacija X je vstopala na trg dela v obdobjih gospodarske negotovosti, zato zelo ceni samostojnost in kompetentnost. Zanje delo s polnim delovnim časom pomeni predvsem to, da človek opravi svoje naloge in dosega rezultate brez stalnega nadzora.
Podobno razmišljajo tudi milenijci, vendar jim je pomembno še nekaj več. Delo ni zgolj vir prihodka, temveč mora imeti tudi smisel. Želijo si, da bi bilo usklajeno z njihovimi interesi in vrednotami.
Nobena od teh generacij ne meri predanosti delu zgolj po številu ur, preživetih v pisarni. Pomembnejša sta kakovost življenja in možnost osebnega ter poklicnega razvoja.
Generacija Z daje prednost ravnovesju med delom in zasebnim življenjem
Generacija Z je odločena, da delo ne bo narekovalo celotnega njenega življenja. Mladi se dobro zavedajo, da obstajajo tudi druge možnosti poleg tradicionalnega delovnika od devetih do petih.
Želijo si, da bi se kariera prilagodila življenjskemu slogu, ki ga želijo živeti, in ne obratno. Ker so odraščali v svetu digitalne tehnologije in spletnega komuniciranja, jim je bližje fleksibilno delo, delo od doma ali hibridni modeli zaposlitve.
Po njihovem mnenju delo s polnim delovnim časom ni predvsem vprašanje števila opravljenih ur, temveč sposobnosti učinkovitega doseganja ciljev in izpolnjevanja nalog.
Manj pripravljeni so žrtvovati svoje duševno zdravje in zasebno življenje zaradi podjetja ali kariere. Prav tako odkrito zavračajo tako imenovano kulturo nenehnega garanja oziroma »hustle culture«.
Za razliko od prejšnjih generacij menijo, da bi jim morala služba zagotavljati finančno varnost, hkrati pa dovolj svobode za kakovostno življenje zunaj dela. Redko pričakujejo, da bodo vse življenje ostali pri enem delodajalcu.
Vir: yourtango.com
