Ste se že kdaj zalotili, da vas ob določenem glasbenem trenutku oblije kurja polt? Da se vam telo odzove z drgetom, ko zaslišite določeno melodijo ali glas? Ta droben, a intenziven telesni odziv ni naključje...
Kaj se v resnici dogaja v možganih, ko nas glasba tako močno prevzame – in zakaj je ta pojav povezan z večjo čustveno globino, empatijo in ustvarjalnostjo?
Ljudje, ki jih ob poslušanju glasbe oblije kurja polt, lahko doživljajo redko nevrološko in čustveno reakcijo, znano kot frisson – francoska beseda, ki pomeni »drget« ali »vznemirjenje«.
"Frisson nastop"i, ko človeka globoko gane močan senzorični dražljaj – pogosto ga sprožijo glasba, umetnost, poezija ali veličastni trenutki. Aktivira možganske centre za nagrajevanje in čustveno doživljanje, kar sproži naval dopamina, nevrotransmiterja, povezanega z občutkom ugodja in motivacijo.
Posamezniki, nagnjeni k vznemirjenju ob poslušanju glasbe, imajo pogosto močnejše povezave med slušnim in čustvenim predelom možganov, zaradi česar so zelo občutljivi na čustvene dražljaje.
To ni le bežen telesni odziv – gre za merljiv pojav povezan z večjo empatijo, ustvarjalnostjo in čustveno globino.
Če vam glasba povzroča kurjo polt, je vaš možganski ustroj morda naravnan na globlje doživljanje.
Novo na Metroplay: N1 podkast s Suzano Lovec: Delujemo takrat, ko so voditelji strahopetni