Pogledi nevroznanosti na iskanje smisla v življenju: Kako se spopasti z globokim občutkom praznine?

25. 12. 2024
Deli
Pogledi nevroznanosti na iskanje smisla v življenju: Kako se spopasti z globokim občutkom praznine? (foto: Profimedia)
Profimedia

Ljudje, ki jih imamo radi, delo, ki ga opravljamo in drobni namigi o prisotnosti ustvarjalne sile, so viri globokega smisla v našem življenju. Vendar se pod temi temeljnimi stebri skriva tih, a vztrajen občutek praznine. 

Soočenje s to praznino je lahko kot zrenje v brezno – v neizmerno, neusmiljeno temo, ki nosi težo obupa in neizbežnost smrti. Ta izkušnja nas lahko povsem iztiri in prebudi občutek vrtoglavice. Kako se torej soočiti s temi eksistencialnimi križišči? In kako s tem skleniti mir?

Preberite si še:

V soočenju s tako velikimi vprašanji se mnogi zatečemo k tolažbam vsakdanjega življenja. Počitnice, praznovanja, nakupovanje, družinska srečanja, vera in odnosi pogosto služijo kot dobrodošli odmiki, ki nas vsaj za trenutek razbremenijo bremena eksistencialnega premisleka. Toda ti odmiki, četudi udobni, lahko zamaknejo pomembno nalogo globokega raziskovanja lastnega življenja. Le s tem raziskovanjem lahko odkrijemo bolj temeljno energijo – tisto, ki je lahkotna in hkrati življenjska – ter tako dobimo vir za pot, ki je pred nami.

Koristi iskanja smisla

Koristi iskanja smisla presegajo zgolj čustveno in duhovno dobrobit. Raziskave so pokazale močne povezave med občutkom smisla v življenju in boljšim fizičnim zdravjem. Smiselno življenje je povezano z nižjo smrtnostjo zaradi vseh vzrokov, zmanjšanim tveganjem za bolezni srca, nižjim krvnim tlakom, izboljšanim delovanjem imunskega sistema, manjšim pojavom depresije, boljšo sposobnostjo spopadanja z boleznimi in boljšim okrevanjem. Kako lahko poglobimo ta občutek namena, ne da bi zapadli v površinske klišeje o ljubezni in delu?

Zavrnite potrebo po koherentnosti

Iskanje smisla nam pogosto ponudi zgolj površinsko razumevanje sveta. Življenje v svojem bistvu pogosto ne ponuja koherentnosti. Naše zgodbe le redko sovpadajo z realnostjo, ki se odvija kot niz nepovezanih dogodkov in presenečenj, ki izzivajo našo potrebo po razumevanju. S tem, ko se oklepamo koherentnosti, tvegamo, da bomo poenostavili kompleksnost obstoja in spregledali bogastvo, ki izhaja iz dvoumnosti, nasprotij in nepredvidljivosti. Sprejemanje te negotovosti nam omogoča, da presežemo površinsko razumevanje ter se odpremo globljim, bolj avtentičnim načinom soočanja z življenjem.

To je zanimivo povezano z ugotovitvami nevroznanosti, kjer je človeška inteligenca tesno povezana z entropijo možganov – merilom sposobnosti možganov za dostop do različnih možganskih stanj. Večja entropija, zlasti v prefrontalni skorji in temporalnih režnjih, je povezana z večjo intelektualno sposobnostjo, saj omogoča prilagodljivo mišljenje. Podobno lahko sprejemanje »entropije« življenja – njegove variabilnosti in nepredvidljivosti – poglobi našo povezanost s svetom.

abstraktnost
Profimedia

Ponovno preučite funkcijo vprašanj v svojem življenju

Tradicionalno dojemamo vprašanja kot mostove do odgovorov, ki nam prinesejo jasnost, rešitev ali tolažbo. Odgovori, ki se nam zdijo smiselni, lahko ustvarijo iluzijo zadovoljstva, a to zadovoljstvo je pogosto zavajajoče.

V resnici odgovori omejujejo naše razmišljanje, saj nas privežejo na fiksno perspektivo. Vprašanja pa v svojem bistvu nosijo preobrazbeni potencial, ne zaradi odgovorov, temveč zaradi svoje sposobnosti, da nas ohranjajo radovedne in odprte za nove možnosti. Ko se odrečemo potrebi po dokončnih odgovorih, postanejo vprašanja orodje za rast, saj nas povabijo, da bivamo v negotovosti in pristopamo k življenju z občutkom čudenja.

Raziskave kažejo, da se ob nepopolnih ali nezadovoljivih odgovorih možgani aktivirajo v večji meri, kar vključuje odziv P600, ki si prizadeva obnoviti smisel in premagati dvoumnost. To razkriva našo naravno težnjo po iskanju pomena tudi v nepopolnih informacijah.

Sprejmite abstrakcijo

Iskanje smisla pogosto zahteva, da presežemo togo, linearno mišljenje in sprejmemo dvoumnost. Tako kot umetnost Jeana-Michela Basquiata, ki z igro simbolov in fragmentiranega besedila spodbuja globljo refleksijo, tudi smisel življenja ne izhaja iz enostavnih odgovorov, temveč iz soočanja z njegovimi protislovji in zapletenostjo. Abstrakcija nas vabi k odprtosti in pristnemu raziskovanju življenja kot procesa ustvarjanja in reinterpretacije. Vaši možgani so naravno zasnovani za abstraktno mišljenje – izkoristite ta njihov potencial.

Vir: Psychologytoday.com

Ali naj gostje ob obisku sezujejo čevlje? Zanimiv zemljevid razkriva resnico o tem običaju

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić