Navdihujoč govor kolumbijskega predsednika Gustava Petra močno odmeva.
Napetosti med Kolumbijo in ZDA so se v nedeljo, 26. januarja, močno zaostrile, potem ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro napovedal, da ne bo dovolil pristanka ameriških letal za deportacijo v Kolumbiji. "ZDA ne morejo obravnavati kolumbijskih migrantov, kot bi bili kriminalci ... ZDA bi morale vzpostaviti protokol dostojnega ravnanja z migranti, preden jih sprejmemo," je zapisal na omrežju X, nekdanjem Twitterju, potem pa v navdihujočem JAVNEM ODGOVORU, ki zdaj močno odmeva, naslovil tudi grožnje z višanjem carine na kolumbijsko blago, prepovedi potovanja in odvzeme vizumov kolumbijskim vladnim uradnikom, zaveznikom in podpornikom.
Njegov odgovor si lahko preberete v nadaljevanju.
"Ni mi všeč tvoja nafta, Trump"
"Trump, nerad potujem v ZDA, in morda se bo slišalo dolgočasno, a priznam, da premorejo tudi vredne stvari. Rad grem v črnske četrti Washingtona. Tam sem v glavnem mestu ZDA nekoč videl med seboj bojevati se tudi temnopolte in Latinoameričane, z barikadami, kar se mi je zdela neumno, ker bi morali držati skupaj.
Priznam, da so mi všeč Walt Whitman, Paul Simon, Noam Chomsky in Miller.
Priznam, da sta Sacco in Vanzetti, ki sta bila tudi moje krvi, kot nepozabna zapisana v zgodovini ZDA in njima sledim. Fašisti, ki so v ZDA, tako kot jih je mogoče najti v moji državi, so ju z električnim stolom umorili, ker sta bila voditelja delavstva.
Ni mi všeč tvoja nafta, Trump, s pohlepom boš uničil človeško vrsto. Mogoče se bova nekega dne lahko ob kozarcu viskija – ki ga bom spil kljub gastritisu – lahko odkrito pogovorila o tem, a bo to težko, ker me imaš za nižjo raso, kar pa nisem, niti to ni noben Kolumbijec.
Če torej iščeš trmasto osebo, sem to jaz, pika. S svojo ekonomsko močjo in aroganco lahko poskusite izvesti državni udar, kot ste to storili z Allendejem. Ampak jaz bom umrl po svojem zakonu, zdržal sem mučenje in se ti bom uprl. Na strani Kolumbije nočem imeti sužnjelastnikov, imeli smo jih že veliko in smo se jih osvobodili. Na strani Kolumbije želim biti ljubitelji svobode. Če se mi ne moreš pridružiti, bom šel drugam. Kolumbija je srce sveta in tega ne razumeš. To je dežela rumenih metuljev, lepote Remediosa, pa tudi polkovnika Aureliana Buendíe, kar sem tudi jaz, morda zadnji.
Ubil me boš, a bom preživel v svojem mestu, ki je obstajalo pred tvojim, v Ameriki. Smo ljudje vetrov, gora, Karibskega morja in svobode.
Ni ti všeč naša svoboda, prav. Z lastniki belih sužnjev se ne rokujem. Roko lahko stisnem libertarnim belcem, Lincolnovim dedičem, pa belim in črnim podeželskim fantom iz ZDA, katerih grobove sem objokaval in molil zanje na bojišču, do katerega sem prišel s hojo po toskanskih gorah in potem, ko sem se rešil pred COVID-om.
Oni so ZDA in pred njimi lahko pokleknem, pred nikomer drugim.
Zruši me kot predsednika in Amerika in človeštvo se bosta odzvala.
Kolumbija, zdaj nehaj gledati proti severu, poglej v svet, naša kri izvira iz krvi Kordobskega kalifata, civilizacije tistega časa, od rimskih Latinov iz Sredozemlja, civilizacije tistega časa, ki so ustanovili republiko, demokracija v Atenah; po naših žilah se pretaka kri močnih črncev, ki ste jih vi spremenili v sužnje. V Kolumbiji se nahaja prvo svobodno ozemlje Amerike, pred Washingtonom, od obeh Amerik, tja se zatekam v njihove afriške pesmi.
Moja dežela je domovina zlatarjev, ki so obstajali že v času egiptovskih faraonov, in prvih umetnikov na svetu v Chiribiqueteju.
Nikoli ne boš dominiral nad nami. Bojevnik, ki je jezdil po naših deželah in vzklikal SVOBODA, in ki se imenuje Bolívar, se ti postavlja po robu.
Naši ljudje so nekoliko boječi, nekoliko sramežljivi, so naivni in prijazni, ljubeči, a bodo znali pridobiti nazaj Panamski prekop, ki ste nam ga z nasiljem vzeli. Dvesto junakov iz vse Latinske Amerike, ki ste jih umorili, leži v Bocas del Toro, zdaj Panami, pred tem Kolumbiji.
Dvigam zastavo in kot je rekel Gaitán, tudi če bom v tem ostal sam, bo ostala izobešena z latinskoameriškim dostojanstvom, ki je dostojanstvo Amerike. Tega vaš praded kot priseljenec v ZDA ni poznal, moj pa ga je, gospod predsednik.
Vaša blokada me ne straši, saj je Kolumbija poleg tega, da je dežela lepote, srce sveta. Vem, da ljubiš lepoto tako kot jaz, ne zanemarjaj je in ponudila ti bo svojo sladkost.
KOLUMBIJA JE OD ZDAJ NAPREJ OBRNJENA PROTI CELEMU SVETU, Z RAZPRTIMI ROKAMI, SMO GRADITELJI SVOBODE, ŽIVLJENJA IN ČLOVEČNOSTI.
Obveščen sem bil, da uvajate 50-odstotno carino na sadove našega človeškega dela, jaz bom storil enako.
Naj naši ljudje sadijo koruzo, ki so jo odkrili v Kolumbiji, in nahranijo svet."
Povzeto po PeoplesDispatch.
