Živeti pomeni delovati in ustvarjati z ljubeznijo in strastjo! Tvoja dejanja so tvoja duhovna pot! In v resnici na tem svetu ne poseduješ ničesar drugega kot le svojo pot.
Med temeljitim pospravljanjem navlake, ki se mi je doma nabrala skozi leta, so mi v roke po dolgem času prišli moji zapiski z različnih potovanj – med drugim transkript pogovora z modrim starcem nekje na Vzhodu. Srečala sem ga v obdobju svojega intenzivnega iskanja lastne duhovne poti in hrepenenja po Resnici – po tem, ko mi je postalo jasno, da zaradi kupov prebranih knjig nisem postala pametnejša, kaj šele modrejša. Spoznala sem, da sebe in življenja ne morem zares razumeti z branjem, da ni dovolj vedeti, da je treba biti, (do)živeti.
Takole mi je povedal modri starec: “Hči moja, le s čistim srcem boš lahko prepoznala resnico, po kateri hrepeniš. Le srce, ki je čisto, jo je sposobno prepoznati. Srce, o katerem ti govorim, ni tisto, ki ga imaš v prsnem košu in te vzdržuje pri življenju, govorim o duhovnem srcu. To srce je izvor človekove inspiracije in strasti, kar pomeni, da je tudi center človekove duhovnosti. Lahko si ga predstavljaš kot zloščeno ogledalo, ustvarjeno, da odseva sijaj Božanske svetlobe. Vendar je pri ljudeh to ogledalo prekrito z bolj ali manj debelimi sloji prahu in umazanije. Če želiš resnico, potem moraš najprej obrisati prah in umazanijo s svojega ogledala.
Fizično srce je center telesa, duhovno srce je center duše. Tako kot telesno srce prinaša svežo kri v vsako celico in hrani telo, tako duhovno srce s svetlobo, ki jo prevzema od Božanske svetlobe, poji vsako celico duše. Duhovno srce neposredno reagira na vsako misel in vsako dejanje, prav tako kot fizično. Zato pazi, s čim ga hraniš!
Tvoje duhovno srce je izvor miru in spokojnosti, moja hči, zato bodi previdna, s čim rušiš svoj spokoj. To je hiša Boga, ki jo je Bog sam zgradil v tebi. Če to svetišče ne bo služilo svojemu namenu, potem bo tvoje srce postalo žalost in bolečina. In če še naprej ne bo služilo temu, za kar je bilo ustvarjeno, bo počrnelo.
Ko se boš prepustila ljubezni, boš vstopila v proces čiščenja. Čistila se boš s solzami, ki so znak človeške šibkosti in iskrenosti. Te solze iskrenosti te bodo polepšale. Tako kot dežne kaplje padajo na zemljo in jo ozelenijo, tako bodo tvoje solze padale na tvojo lastno zemljo, zemljo tvojega srca, in ga oživile. V tvoje očiščeno srce se bo začelo spuščati vse več ljubezni. Hči moja, življenje brez ljubezni ni življenje! To je agonija. Živeti pomeni delovati in ustvarjati z ljubeznijo in strastjo!
Tvoja dejanja so tvoja duhovna pot! Duhovnost ni teorija, duhovnost pomeni delovati. Zato, hči moja, vsak dan naredi za koga kaj dobrega – dovolj je že tako drobno delo, kot je nasmeh osamljenemu. Vsak dan osreči koga! Potem poskusi osrečiti vse več ljudi. Tako se bo začela lomiti kletka tvoje lastne samozaverovanosti, to bo začetek tvojega zdravljenja, ki ti bo prinašalo vedno več blagoslovov.
Nikoli ne pozabi, da si ti sama pot! Tvoja dejanja so pot. In v resnici na tem svetu ne poseduješ ničesar drugega kot le svojo pot. Vse ostalo so sanje.”
Iz uvodnika urednice Vesne Fister
Tiskana revija Sensa na voljo od 6. avgusta 2021. Naročite jo lahko tudi tukaj.
Kaj lahko preberete v novi številki revije Sensa?
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel
