Hruška tepka, drobna in trpka na pogled, a bogata po vsebini, je ena najstarejših in najbolj cenjenih sadnih sort v Sloveniji. Njena zgodba je prepletena z zgodovino naših prednikov, ki so jo cenili zaradi njene odpornosti, vsestranske uporabnosti in dolge življenjske dobe.
Zgodovinski ukaz cesarice Marije Terezije
Legenda pravi, da je v 18. stoletju cesarica Marija Terezija zaukazala množično sajenje hrušk tepk, da bi preprečila lakoto med prebivalstvom. Kdor ukazu ni sledil, naj bi bil tepen, od tod naj bi izviralo ime "tepka". Čeprav gre za ljudsko pripoved, ta zgodba odraža pomen, ki ga je imela tepka v prehrani ljudi tistega časa.
Bralec pod objavo v Facebook skupini "Bilo je nekoč", pa je zapisal: "Pod to hruško so se lahko najedli takratni berači in nihče jih ni smal preganjati. Tako mi je pripovedoval oče. Morala pa je biti pri vsaki hiši."
Veliko ljudi se ob tepki spominja svojega otroštva: "Čudovite so. Krasen spomin na otroštvo, ko smo jih pobirali po poti," dodaja bralka.
Preberite si še:
- "Najboljša vojna jed" - to jed so leta 1915 reklamirali kot zdravo, danes velja samo še za 'sladico'
Botanične značilnosti in prilagodljivost
Tepka je stara avtohtona sorta hruške (Pyrus communis), ki je znana po svoji trpežnosti in nezahtevnosti. Drevo lahko zraste do 20 metrov in živi tudi do 200 let. Cveti v maju in juniju, plodovi pa dozorijo v septembru ali oktobru. Najbolje uspeva na nadmorski višini med 400 in 800 metri .
Uporaba v prehrani in kulinariki
Čeprav so plodovi tepk v svežem stanju trpki, postanejo po daljšem skladiščenju ali sušenju sladki in sočni. Naši predniki so jih uporabljali za pripravo mošta, žganja (hruškovca, tepkovca) in sušene hruške. Sušene tepke so dodajali v kruh, ješprenj in kašo, uporabljali pa so jih tudi kot prigrizek ob pijači.
Bovški krafi ali po domače buški krafi so poznana slastna sladica iz buške tepke, ki so jo jedli domačini na sveti večer.
Kulturna dediščina in ohranjanje sorte
Tepka ni le sadna sorta, ampak tudi del kulturne dediščine. V vasi Zasip pri Bledu so izdali pripovedko "Tepka iz Zasipa", ki opisuje zgodbo te hruške od zasaditve do uporabe v kulinariki . Ohranjanje te sorte je pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne identitete slovenskega podeželja.
