Hvala 2021 za vso veličino (zapis: S.Irene)

Zaupajmo Sebi in Življenju, da nas bo, ko se mu bomo popolnoma predali, vedno ujelo.

Hvala 2021 za vso veličino (zapis: S.Irene) (foto: shutterstock) shutterstock
31. 12. 2021

HVALA 2021

Nekaj dni že poplesujem okrog tega zapisa. Razločno sem ga slišala, a sem ga na trenutke želela zaobiti in skočiti v leto 2022. Malo zaradi nestrpnega pričakovanja tega, kar sledi, malo pa zaradi obrambnega mehanizma, da je iz leta 2021 tako ali tako vse jasno in se nima smisla ozirati nazaj, potovati po vseh ključnih dogodkih in podoživljati določenih občutkov.

A tokrat Duša ve, kaj ji pripada. Želi skleniti krog in se pogumno podati v novega, večjega. In Srce jo pri tem podpira.

Ko je notranji proces intenziven, si je treba vzeti čas in delo v dani fazi dokončati. Tako bo lahko sledil nov krog, v katerem bomo odkrili novo plast, se spustili nekoliko globlje in se kasneje dvignili nekoliko višje.

Pišem počasi, potujem sproščeno in vsakič, ko se približam pomembnemu mejniku, ki je v globinah pretresal, prediham in dovolim, da me njegova veličastnost prevzame.

Ni nobenega predznaka. So samo občutki. Enkrat močnejši, drugič bolj nežni.
Veličastni so veličastni. Tisti zgoraj in tisti spodaj. Prihrumijo z žarometi in napolnijo celo telo. Če se jim ne upiraš, odstranijo vse ovire in kot snežni plug zgladijo progo, po kateri se bom z veseljem spustila.

Zato 2021, hvala za vso veličino.

Notranji procesi niso sami sebi namen. Pripeljejo nas do resnice, ki je zares vredna, da jo živimo in uresničimo svoj pravi namen. Zunanje okoliščine nam dajejo priložnost, da hitreje napredujemo.

Če verjamemo, da smo vredni Ljubezni, lahko Ljubezen tudi živimo. To je edini predpogoj, vse ostalo je premostljivo. Koliko živimo v skladu s sabo, bomo vedeli po tem, koliko smo v miru, ne glede na vse, kar nas obkroža.

Energija je brezmejna, zato je pomembno, da ozavestimo, kam jo usmerjamo. Predznak ne šteje. Tistega, kar nam ni všeč ne bomo spremenili s kritiziranjem, ampak s kreiranjem novega, drugačnega.

Nikoli nismo sami, samo včasih sami stopimo v kletko lastnega uma.
Ko odpremo Srce, bomo v ranljivosti našli pravo moč, saj nas bo obdajala mehkoba sočutja in ne več zidovi, ki se zlahka porušijo.

Če želimo, da se nam uresniči globoka srčna želja, si jo moramo najprej dovoliti želeti in biti pripravljeni njeno uresničitev sprejeti.

Če si želimo zares dati, se moramo znati tudi predati.
Porušiti zidove in odpreti Srce, pomeni sprostiti pot čudežem.
Ne vztrajati v majhnosti, pomeni odgovorno sprejeti veličino, ki je v nas.
Ljudje prihajajo in odhajajo, odnosi se začenjajo in končujejo … če nas na naši poti ni strah čutiti, ne moremo ničesar izgubiti.

Če nekdo ni pripravljen sprejeti naše globine, ne pomeni, da mu ni do nas, ampak da ga je najbrž strah sebe.

Če si želimo, da naša duša uresniči polni potencial, se temu ne smemo upirati. Največkrat to pomeni, da se moramo spremeniti. Porušiti vse, česar smo se oklepali in zaupati. Zaupati Sebi in Življenju, da nas bo, ko se mu bomo popolnoma predali, vedno ujelo. Pa čeprav nepripravljene.

Dobrodošla 2022.

Z Ljubeznijo, Irena