Indijo idealiziramo in si jo predstavljamo kakor državo, ki je zelo poduhovljena. A ta "sveta država" ima tudi svojo temno plat.
Natja iz Ekobrain nam je pojasnila, da je Indija lahko tudi pravi pekel - sploh za ženske.
Tukaj je samo nekaj grozovitih primerov, ki so se pripetili v zadnjih letih:
28. aprila 2023 je bilo 16-letno dekle brutalno pretepeno in zabodeno do smrti na javni ulici indijske prestolnice. Več kot minuto trajajoč videoposnetek incidenta, ki ga je posnela varnostna kamera, prikazuje več ljudi, ki hodijo blizu, medtem ko napadalec večkrat udari žrtev. Na pomoč ji je priskočil samo en moški, ki je poskušal potegniti napadalca iz nje, a mu ni uspelo.
20-letna mati majhnega otroka je zavrnila 18-letnika, ki je kasneje storil samomor. Njegova družina je za njegovo dejanje krivila njo, zaradi česar so se odločili za kruto maščevanje. Januarja 2020, je 20-letnico ugrabila skupina moških. Najprej so jo posilili in mučili, nato pa jo pobrili, pobarvali obraz in odvlekli skozi posmehljivo množico.
Moški, oborožen z mačeto je 26. junija letos lovil žensko na ulici Pune, preden so ga obvladali domačini in ga predali policistom. Žrtev je 20-letna Priti Ramchandra, ki se je vozila s skuterjem, ko jo je ustavil moški, nato pa izvlekel mačeto in jo začel napadati.
V Indiji se že dolgo trudijo zajeziti nasilje nad ženskami, toda zdi se, da le to strmo narašča. Po podatkih indijskega nacionalnega urada za kriminalistične evidence je bilo leta 2020 kaznivih dejanj zoper žensk za 20 % več, kakor leta 2013.
Zakaj se v Indiji dogaja toliko brutalnih napadov na ženske?
Problematika je zelo kompleksna in vzrokov je več. To so najpogostejši:
- Vloge in odnosi med spoloma (moško sprejemanje seksističnih, patriarhalnih odnosov, družbene norme, ki podpirajo nasilje nad ženskami, seksistični konteksti in kulture, ki podpirajo nasilje);
- Družbene norme in prakse, povezane z nasiljem (nasilje v skupnosti, izkušnje nasilja očeta nad materjo v otroštvu);
- Dostop do virov in sistemov podpore (nizek socialno-ekonomski status, revščina in brezposelnost, pomanjkanje socialnih povezav in socialnega kapitala, osebnostne lastnosti, zloraba alkohola in substanc, ločitev in drugi okoljski dejavniki);
- Patriarhat (kljub višji stopnji izobrazbe in različnim vladnim prizadevanjem, se položaj žensk ni bistveno izboljšal. Ljudje ne opuščajo svoje patriarhalne miselnosti. Umori iz časti in nasilje v družini so v porastu zaradi vse večjega števila žensk, ki so izobražene in imajo glas, da se uprejo in predstavljajo izziv patriarhalni miselnosti);
- Pomanjkanje varnosti na javnih površinah (ženske na splošno niso zaščitene zunaj svojih domov. Veliko ulic je slabo osvetljenih, primanjkuje ženskih stranišč. Ženske, ki pijejo, kadijo ali hodijo v gostinske lokale, v indijski družbi na splošno veljajo za manjvredne. Vaške skupnosti so za povečano število posilstev celo krivile povišano število žensk, ki imajo svoj lasten mobilni telefon in ki hodijo na sejme ter ostale javne prireditve);
- Sociokulturni dejavniki, ki niso naklonjeni ženskam (stereotipi o vlogah spolov so se nadaljevali skozi stoletja - glavni vlogi žensk sta bili zakon in materinstvo, status neporočene ali ločene ženske je stigma, v indijskih porokah pa še vedno. prevladuje običaj dote).
Prisotne pa so tudi številne tradicionalne in kulturne prakse, ki močno ogrožajo zdravje in varnost žensk v Indiji:
Pohabljanje ženskih spolnih organov
V skupnosti je klitoris znan tudi kot "haraam ki boti" ali "vir greha" ali preprosteje "neželena koža". Zamisel za odstranjevanje tega dela vagine je povezana s stoletji patriarhata in prepričanja, da če ženska pozna užitek, ki ga prejme s stimulacijo klitorisa, lahko zatava v zakonu ali prinese "sramoto" skupnosti.
Poseg odstranitve običajno izvajajo neizobražene starejše ženske v skupnosti. Navadno se postopek izvaja z nožem ali rezilom na deklicah starih od šest do deset let.
Pogosto se dogaja, da dekleta zaradi pomanjkanja usposobljenosti žensk, ki izvajajo te postopke, na koncu dobijo neželene okužbe, prenašajo hude bolečine ali več dni krvavijo. Velikokrat je posledica takšnega posega tudi smrt.
Združeni narodi so takšno pohabljanje ženskih spolnih organov razglasili za kršitev človekovih pravic, vendar dejanje v Indiji ni prepovedano in se še vedno dogaja.
Napadi s kislino
Napadi s kislino so se pojavili kot poceni in lahko dostopno orožje za iznakaženje in tudi umor žensk ter deklet iz različnih razlogov, kot so družinski spori, nezmožnost izpolnitve zahtev po doti, zavrnitev poročnih ponudb, zavračanje spolnih odnosov, neplodnost in podobno.
Vsako nestrinjanje s strani ženske v zakonu se doživlja kot uporništvo in kljubovanje. Nekateri zaradi tega ženske "kaznujejo" s pomočjo kisline.
Sam napad vključuje premišljeno brizganje kisline na žrtev, običajno na njen obraz. Poleg psiholoških travm povzroča tudi hude bolečine, trajno iznakaženost, okužbe, pogosto tudi slepoto.
Število napadov s kislino narašča iz dneva v dan, žrtve pa so predvsem dekleta, stara od 11 do 30 let. Eden glavnih vzrokov za pogoste napade je dostopnost kislin na trgu. Ljudje ga brez posebnega truda zlahka kupijo v lekarnah, tržnicah na prostem, zlatarnah, avtomobilskih servisih itd. Ker jo veliko ljudi uporablja kot običajno čistilno sredstvo, je na dosegu praktično vseh, obenem pa je tudi finančno ugodna.
Ubijanje v imenu družinske časti
V več državah po svetu, vključno z Bangladešem, Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Pakistanom, Turčijo in Indijo, ubijajo ženske, da bi ohranile čast družine zaradi različnih razlogov, kot so: domnevno prešuštvo, predzakonsko razmerje (s spolnim odnosom ali brez njega), posilstvo, zaljubljenost v osebo, ki je družina ne odobrava.
Zgodnje poroke
Zgodnje poroke s soglasjem dekleta ali brez njega so prav tako oblika nasilja, saj spodkopavajo zdravje in neodvisnost milijonov deklet.
Moč religije
Moški so v Indiji že od nekdaj veljali kot prejemniki in prenašalci božjih sporočil, medtem ko so ženske večinoma ostale pasivne prejemnice naukov in goreče izvajalke verskih obredov.
Stališča, ki so se razvila okoli patriarhalnih razlag verskega prepričanja, so definirala ter oblikovala družbene in kulturne kontekste indijskih žensk, kar je privedlo do njihovega drugorazrednega statusa.
Verske strukture negativno vplivajo tudi na žrtve spolnih zlorab. Ženske ponotranjijo svetopisemsko razlago, ki žensko opisuje kot grešnico, manipulatorko in zapeljivko. To prispeva k njihovemu molku o zlorabah.
Nasilje nad ženskami v družini posega v vse verske in kastne skupine v Indiji in ima svoje korenine v kulturnih odnosih moške večvrednosti.
Pripovedovanje zgodb o nasilju nad ženskami v družini je mogoče opisati le kot grozljivo. Človek se vpraša, kako ženske še naprej preživijo in skrbijo za svoje otroke in dom. Zgodbe so podobne; udarci, dušenje, davljenje (tudi med nosečnostjo), spolno nasilje, čustveno nasilje, nasilje nad deklicami.
Hinduizem ženske tretira kot sužnje in bitja brez vsakršnih pravic. Za dostojanstveno se šteje le rojstvo moškega potomca. Ženskam je onemogočeno izobraževanje ali finančna neodvisnost. Od ženske se pričakuje, da bo skrbela za gospodinjstvo in ugajala svojemu možu, kadar koli on to zahteva, da bo rodila toliko otrok, kot si jih njen mož želi ter da bo spoštovala skupnost, da bo glavo držala sklonjeno in se ne zaljubila.
Z vsakim pravilom religija priporoča zatiranje žensk. Do danes voditelji, kot sta Amit Shah in Mohan Bhagwat, uporabljajo številne stopnje za propagiranje protiženskih ideologij hinduizma.
Dekletom v Indiji se še vedno brani obiskovanje šol in izobrazba. Stalno pomanjkanje formalne izobrazbe med mladimi ženskami vodi v revščino, zdravstvene težave in povečano nasilje v družini.
Družba verjame, da so dekleta "Paraya Dhan" - obvezana iti v 'hišo drugih ljudi', zato starši pogosto ne želijo vlagati v njihovo izobrazbo. Veliko oviro predstavlja tudi staro prepričanje, da se dekleta ne smejo učiti in doseči določene stopnje razgledanosti, ker se bodo zaradi tega "pokvarile" in ne opravljale svoje vloge matere in žene.
Posledice vseh omenjenih prepričanj so grozovite in se izražajo na vsakem koraku.
Indija ima res bogato kulturo in za obiskovalce je lahko izjemna država, a nikakor ne smemo pozabiti tudi na njeno temno plat. Pomembno je, da se kot družba zavedamo, da njihov položaj žensk še zdaleč ni rožnat in da tudi sami razmislimo, kako jih lahko podpremo na poti do enakopravnosti.
Vir: ekobrain.si
- Preberite si še: Mag. Miran Možina o psihatriji, psihoterapiji, depresiji, antidepresivih in travmah