Legenda Cherokee Indijancev, v kateri deček postane odrasla oseba in dojame življenjsko resnico.
Čas je bil, da mladi deček odraste v zrelega človeka. Oče je odpeljal svojega sina globoko v gozd, mu čez oči dal prevezo, da ni ničesar videl, ga posedel na posekano deblo ter ga pustil samega sredi gozda. Vrnil naj bi se naslednje jutro.
Od dečka se namreč zahteva, da celo noč nepremično sedi na deblu in si ne odveže preveze z oči vse dokler ne začuti prvih žarkov sonca na licu. Prav tako ne sme jokati ali klicati na pomoč. Če preživi noč, postane odrasel človek.
Deček je bil seveda strašno preplašen. Okoli sebe je sredi noči slišal vse vrste nenavadnih zvokov. Od krikov divjih zveri, ptic in oddaljenih glasov ljudi, ki bi mu lahko kaj storili. Ves čas je čutil tudi veter, ki mu je v lica nosil travo in pesek. A mladi Indijanec je hrabro preživel noč. To je bil njegov način, da postane zrel človek.
Končno, po mučno preživeti dolgi noči, je vzšlo sonce in lahko si je odvezal prevezo iz oči. V tistem trenutku, ko je spregledal, je ugotovil, da je bil njegov oče ves čas z njim. Sedel je poleg njega na drugem deblu in pazil, da se mu kaj ne zgodi!
Na podoben način tudi mi nikoli nismo zares sami. Ves čas imamo pomoč in zaščito. Le vidimo je ne z očmi oz. zavedamo se je ne.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj