Intervju z Bernardo Marovt: "Nikoli ni prepozno za spremembo"

Njeno magičnost sem skozi najin pogovor odkrival postopoma in se prepričal, da je Bernarda Marovt lepotica v duši, vedenju in razmišljanju. Sam po sebi se je ponudil odgovor, zakaj je prav njej uspelo krojiti manekenski vrh in osvojiti številna priznanja – mis Jugoslavije, top model Evrope in najbolj fotografiran obraz na svetu. Njen mogočni duh, poln ustvarjalne energije, ji še vedno ne pusti mirovati ali spati na lovorikah, kot bi se zlahka pripetilo večini. Bernarda se je odločila svoje znanje, sposobnosti in izkušnje dajati naprej. Ustanovila je Manekensko šolo in Akademijo za ženske, kjer počne tisto, v čemer je najboljša – soustvarja zadovoljne in srečne ženske.

V svojem življenju ste nedvomno ogromno dosegli. Kaj je potrebno za uspešno uresničitev nekega cilja?

Vztrajnost, vera vase, volja in sledenje svojim občutkom in željam. Za uspeh je trebna marsikaj potrpeti in sprejeti, čeprav ti mogoče ni všeč. Danes mladi ljudje predvsem niso pripravljeni čakati in tudi potrpeti, če je potrebno, da bi dosegli nek cilj. Do uspeha hočejo priti takoj, po lahki poti, ne poznajo potrpežljivosti, ne vedo, kaj pomeni prizadevati si, delati, čakati. Ko jim uspe opraviti kakšno pomembno delo, mislijo, da so že osvojili svet. Nimajo prave volje, karakterja. Včasih je potrebnega več let dela in razvijanja, da lahko rečeš, da si prišel do določene točke v življenju, ko si lahko ponosen, ker si dokazal, da zmoreš, da si močan in konkurenčen na trgu. Z mladinskimi manekenskimi šolami imam možnost, da pomagam mladim in jih učim, da je potrebne veliko energije, volje do dela, izboljševanja, učenja. Dekleta ne smejo popustiti ob najmanjšem problemu, iti morajo naprej in vztrajati do konca.

Kakšna dekleta pravzaprav iščejo manekenske agencije? So se kriteriji od takrat, ko ste vi vstopili v manekenski svet, zvišali ali so postali manj zahtevni?

Agencije iščejo profesionalna, resna dekleta s pravimi merami, fotogenična dekleta, ki se znajo prilagajati. Zato dekleta, ki niso fotogenična, videogenična ali tevegenična, četudi imajo prave mere, ne morejo uspeti. Ne moreš biti polovična. Biti moraš vse ali nič. Ustrezati pogojem ne pomeni samo to, da imaš dobro telo in prave mere, pomembna sta karakter in delo. Kriteriji padajo. Zdi se mi, da so včasih več zahtevali od nas kot danes. Danes je lažje.

Veljate za eno najlepših žensk v Evropi. Kljub slavi še vedno veliko delate. Vam ne bi bilo lažje, če bi se dobro poročili? Priložnosti za to verjetno ni manjkalo?

Res je, spoznala sem veliko zanimivih ljudi, tudi moških. Osebno sem zelo neodvisna, sama odločam o svojem življenju – o tem, kaj bom delala in kje. Če nisi sam, se moraš nenehno prilagajati partnerju in sklepati kompromise. Imela sem priložnost, da se odločim za družino ali kariero. Odločila sem se za drugo in za tem stojim. Stoodstotno sem se posvetila delu. Ne moreš imeti hkrati družine in na polno delati. Lahko se sicer poročiš in imaš otroke, skrbiš za njih, imaš denar, delaš, vendar to ni to! Navajena sem delati, potovati, ustvarjati in uresničevati ideje. Nerada bi se dolgočasila in bila odvisna od nekoga. Rada služim denar in ostajam svobodna. Vsak ima pravico do svoje odločitve.

Vas je kateri moški želel dvigniti v ospredje v smislu, 'nisem samo z lepo, temveč tudi s pametno žensko'?

To je malo težko. Z moškimi se redko zgodi, da te dvignejo v ospredje. Po navadi želijo biti sami v prvem planu. Lahko najdeš nekoga, ki je na istem nivoju kot ti, vendar v zvezi vedno nastane tekmovalnost, ker si kot ženska bolj uspešna, več zaslužiš, vsi te poznajo.

Ste imeli kakšnega takega partnerja?

Da. Vendar bi ne glede nanj vsi moški trpeli v takšni zvezi. To je v njih, čez to ne morejo.

Večina ljudi je v današnjem svetu odtujenih od samih sebe, igrajo različne vloge, še posebej v poslovnem svetu. Kako pomembna je za vas iskrenost? Ali lahko iskren človek sploh uspe v današnjem svetu?

Vsi smo igralci. Nekdo je boljši, nekdo slabši. Vsak ima svojo vlogo, odvisno od tega, kaj hočemo prikazati in kako. Dobri igralci se lahko avtomatično prelevijo v drugo osebo, vendar so omejeni. S tem, ko spoznavaš takšne ljudi, istočasno spoznavaš samega sebe. To je zelo pomembno, ker sam sebi ne smeš lagati. Sam s sabo moraš biti odkrit, morda ti z drugimi ni treba biti ali pa si odkrit tudi z njimi. Moraš poznati sebe, svoje negativne in pozitivne točke, na primer, da si včasih tudi težek, da lahko preveč zahtevaš od sebe. To je samo pozitivno. Ko se enkrat snideš čisto sam s sabo, nimaš več nobenega problema.

Čemu in za koga ste poleg manekenske šole ustanovili akademijo za ženske?

Najprej sem svoje znanje in izkušnje želela prenesti na mlade v okviru manekenske šole. Potem sem se začela spraševati, zakaj samo na mlade, zakaj ne bi tega podarila ženskam. Tistim, ki so že v določenih letih, imajo odrasle otroke, ki se doma dolgočasijo in ne vedo, kaj bi počele same s sabo, ki imajo že 50, 60, 70 let in jih nihče več ne pogleda, ne kliče, išče. Odločila sem se, da odprem akademijo za ženske, ki potrebujejo več moči kot mladi ljudje.

Ste imeli kdaj sami te strahove?

Ne, sploh ne, ker sem na to že pripravljena. Vidim se v mladih dekletih in grem naprej. Ta krog sem sama že naredila, zdaj pa se vračam na ženske – takšne, kot sem jaz, vendar ne s temi izkušnjami.

Kaj konkretno dobijo ženske na akademiji?

Ne govorimo o lepoti, govorimo o notranjosti. Ženske morajo biti dovolj močne, da se odločijo za spremembo, za izboljšanje. Pomembno je, da najprej rešijo duševnost, šele potem se lahko nadgrajujejo in izboljšujejo.

Na voljo imajo deset predmetov z najboljšimi učitelji. Osnova je psihologija. Ko se začnejo spreminjati v maj­hnih korakih, je to lahko nov začetek njihovega razvoja. Razvijati se lahko začneš tudi pri šestdesetih letih.

Veliko je moških in žensk, ki si ustvarjajo probleme, ves čas so nezadovoljni in kritizirajo. Njihov osnovni problem je, da niso razčistili sami s seboj. Tak moški na primer reče: "Jaz svoje ženske ne prenašam več, ker je težka, ima zahteve, izkorišča ..." Zakaj? Ker ni razčistila sama s sabo. Moški je lahko bogat, vendar ona ne bo nikoli zadovoljna, ker ni zadovoljna sama s sabo. V takšnih primerih gredo ženske po nakupih, zapravljajo denar in sploh ne razmišljajo o svojih problemih. Kaj si naredil z nakupovanjem? Nič, zapravil si denar in še vedno si nestabilen. Življenje gre naprej, ti pa se počutiš nekoristnega, ničesar ne ustvarjaš, ničesar se ne učiš, nikogar ne učiš.

Ženske morajo razumeti, da če se starajo, še ne pomeni, da bodo umrle, življenje se takrat zanje lahko šele začne. Ko to dojamejo, se začnejo drugače oblačiti in obnašati – ne kot starke, temveč primerno svojim letom.

Ne kot 20-letnice?

Ne, primerno za svoja leta. Pri petdesetih se ne moreš oblačiti kot 20-letnica, ker izpadeš smešno. Ženske se v okviru akademije naučijo tudi tega, da ima vsaka svojo primerno šminko, ki pristaja k njenemu obrazu; enako velja za obleke itd.

Dovolj je, da spremeniš svoje razmišljanje, hojo, način oblačenja, ličenja, frizuro, bonton, potem se avtomatično spremeniš tudi v notranjosti. In tvoj mož se začne spraševati, kaj se dogaja z njegovo žensko. Oblači se drugače, dobro je videti, šminka ji zelo pristaja, prej sploh ni vedela, kako nositi torbico. Začne jo opazovati in opazovati in hvaliti jo začnejo tudi drugi ljudje. Pa ne iz zavidanja ali vljudnosti, temveč zato, ker je res videti dobro. Zunanji videz vpliva na žensko psiho, ženske postanejo psihično močne in vedo, da niso za v smeti, ker so sposobne spreminjati majhne stvari in se izboljševati. Ženske želim spraviti prav do te točke, ko si bodo rekle, da se hočejo izboljšati, ko ne bodo več hotele biti nezadovoljne s sabo, negotove, zaprte doma. Akademijo bom uvedla tudi za moške, ker oni potrebujejo še več kot ženske.

Vi se ne ličite?

Po navadi imam zelo rahel, naraven make-up, tudi druge ženske bi morale ostati naravne.

Kako se lahko človek pri petdesetih vrne k svojim sanjam?

Ko enkrat prideš do točke, na kateri sam opaziš, da v življenju delaš vedno ene in iste stvari, da se dolgočasiš, nimaš nobenih idej, je sicer žalostno, vendar je takrat pravi čas za spremembo. Ko si priznaš, da z življenjskim slogom, kot ga živiš, ne moreš več naprej, se je treba vprašati, kaj moraš spremeniti pri sebi. Imam družino in otroke, za katere moram poskrbeti, toda kje sem jaz? Nisem stroj, ki neprestano dela. Najprej je treba poskrbeti zase, za svoje dobro počutje. Vsaka ženska potrebuje, da kam gre, tudi sama ali na primer s prijateljico, s katero se dobi na kavi. Tako se avtomatično začne izboljševanje. Tudi moški bo začel življenje sprejemati drugače, če se bo žena z njim pogovorila in mu povedala, da si želi spremembe.

Osnova je torej odločitev?

Kljub obilici dela in obveznostim se lahko odločiš in si rečeš: danes zvečer bi rada šla v družbo ali se na primer vpisala na tečaj hoje. Ženska si mora vzeti čas zase in delati stvari, ki so ji všeč, mora se počutiti svobodno.

Veliko žensk, vzgojenih v vlogi pridnih punčk, bi v takšnem primeru pomislilo, da so egoistične. Vam je kdo že očital, da ste egoistični?

Včasih mi kdo reče, da sem egoist.

Kaj mu odgovorite?

Res? Oprosti, ampak najprej sem jaz. To še ne pomeni, da se popolnoma odcepim in rečem: jaz in konec. Ne. Toda če najprej pomislim nase, še ne pomeni, da sem egoist, saj pomislim tudi nate.

Ne boste pa naredili sebi nekaj slabega, da bi s tem ugodili nekomu drugemu?

Zakaj bi ugodila tebi, če meni to ne odgovarja? Lahko se ti približam in nekaj naredim zato, ker ti je všeč, ti naredim uslugo. Dajanje je v resnici bogastvo. Nekateri bi sicer rekli, da ko nekaj narediš zastonj, s tem izgubiš en dan. Pa kaj potem! V resnici to ni izgubljanje časa, ker se dajanje vedno obrestuje. Sama stvari ne počnem nepremišljeno – če bom nekaj naredila zastonj, bom zagotovo imela kaj od tega. Dokler nisi razčistil sam s sabo, ne moreš dajati drugim.

Ko ste postavljali svojo znamko, svoje podjetje, vas je bilo kaj strah?

Ne.

Vedeli ste, da vam bo uspelo?

Nisem vedela, ali mi bo uspelo. Tega ne moreš vedeti. Ne veš vsega, zato večkrat narediš kakšno napakico in se iz tega tudi kaj naučiš. Zgodilo se je, da sem naredila napako, sem jo pa potem popravila. To je bil zame izziv, ker sem se iz tega učila. Še vedno se dogaja, da se zgodi kakšna majhna stvar, vendar z izkušnjami, besedami, dejanji to nekako zakriješ, da nihče ne opazi.

Bi zase rekli, da ste perfekcionistka?

Vedno sem se trudila dobro opraviti delo in biti profesionalna do konca. Prizadevala sem si, da bi bilo vse perfektno, točno, do skrajnosti. Vendar nihče ni popoln, vsi se učimo do konca. Z leti, ko si nabereš znanje, izkušnje in greš naprej, se izpopolnjuješ, si čedalje boljši, vendar nikoli popoln. Nekdo bo vedno bolj inteligenten od tebe, lepši, boljši. Če določenih stvari ne razčistiš sam s sabo, ne rasteš, se ne razvijaš, ne greš naprej. Nikoli nisi na zeleni veji, lahko samo rečeš, da si končno prebrodil to in ono, da si kaj razrešil in se naučil nekaj novega. Ne vem, kje je meja v popolnosti – v neskončnosti, ki se nikoli ne konča. Tu je tudi razlog, zakaj se nekatere ženske operirajo – ker iščejo popolnost, ki ne obstaja. Ko si zapolniš eno gubo, pride druga.

Ste proti lepotnim operacijam?

Nisem proti temu, vendar sama zaenkrat še ne nameravam nič delati na sebi, kar se operacij tiče. Počakala bom čim dlje. Nekaj ljudi mi je že reklo, da bi bil čas, da si zapolnim nekaj gubic, pa sem jim odgovorila, naj se zame ne sekirajo, naj raje poskrbijo zase. Če pa komu ni kaj všeč in me takšne noče sprejeti, pa na svidenje, bom pa všeč nekomu drugemu.

Zakaj se niste pustili sleči svetovnemu fotografu Helmutu Newtonu, ki je gole fotografiral vse znane svetovne manekenke?

Ker tega nisem potrebovala. Vse ženske, ki jih je fotografiral, so takoj rekle ja. Jaz pa se nisem tako odzvala. To je bila največja injekcija za tega gospoda, ker se do takrat še ni zgodilo, da bi mu katera rekla ne.

Zdaj nosite imidž ženske, ki tega ni naredila.

Lahko rečem, da sem bila edina, ki tega ni storila. Ni bilo nalašč. Poklicali so me iz agencije in mi rekli, da bom delala s Helmutom Newtonom in da bo super. Če imaš njegovo fotografijo ali poveš, da si z njim delal, imaš povsod odprta vrata. Nisem poznala njegovega načina dela, samo približno sem vedela, za kaj gre. Ko sem vprašala, za kakšno fotografiranje bo šlo, sem na drugi strani dobila odgovor, kako to, da ne vem, da Newton fotografira gole manekenke. Potem sem jim rekla, da tega jaz ne počnem. Odziv na drugi strani je bil buren, z očitki, da druge leta čakajo na to priložnost, jaz pa jo zavrnem, zato nisem normalna. Rekla sem, da pač ne bom delala z njim. Tako se je začelo. Fotografu so morali sporočiti, da model z imenom Bernie noče delati z njim. Ni mu bilo jasno, da nekdo ne želi sodelovati z njim, in zahteval je, da me vseeno pripeljejo, hotel je ravno mene.

Ker ste postali nedosegljivi, si vas je še bolj želel.

Točno. V tistem trenutku o tem nisem razmišljala, vedela sem samo, da tega ne želim početi, ker tega ne potrebujem. Fotograf je potem iz jeze izbral drug model, podoben meni. Nakar se je odločil, da želi priti v Milano, da hoče to Bernie, ki ga je zavrnila, v živo spoznati in se pogovoriti.

Očitno ni prebolel vaše zavrnitve?

Trpel je. Prihitela sem v hotel, kjer me je čakal še z drugimi dekleti. Prišla sem naravnost do njega, našminkana in seveda v zamudi. Stal je pri mizi in me čakal. Rekla sem mu: "No, jaz sem ta model." Njegov odziv je bil: "Aha, slike sem že videl, ni mi jih treba pokazati." Gledal me je in rekel: "Povej mi, zakaj nisi hotela delati z mano?" Odgovorila sem mu, da samo zaradi tega, ker ne delam golih fotografij. Na hitro je vstal in me vprašal, ali si sploh predstavljam, kdo je on. Mirno sem mu rekla, da vem, kdo je, in ga vprašala, ali si on predstavlja, kdo sem jaz. Potem je znorel. Začel je vpiti, metal je book, rdeč v obraz se je drl: "Ven, ven, takoj ven!"

Kako ste vi to prenesli?

Tako pač je.

Njegov odziv je bil verjetno izraz nemoči.

Točno. Hotel mi je vsiliti svojo voljo. Pa mu ni uspelo.

Ste kaj takšnega doživeli že kdaj prej?

Ne, to je bilo prvič.

Ste se vsaj malo zbali, da bi vam lahko nekje zaprl vrata?

Ne. Če si uspešen, če te ljudje poznajo in vedo, kako delaš, ti ne more škoditi.

Očitno ste v vsaki situaciji znali ostati zvesti sebi.

Tako je.

Ste v vseh teh letih vzgajanja manekenk srečali dekle, ki bi bila osebnostno podobna vam?

Upam, da jo bom čim prej uspela najti.

Tekst: Nenad Vladić
Foto: osebni arhiv

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja