Intervju z Nessi Gomes: "Naj se skozi glas izrazijo vse barve tega, kar smo."

20. 9. 2023
Deli
Intervju z Nessi Gomes: "Naj se skozi glas izrazijo vse barve tega, kar smo." (foto: Martin Fettich)
Martin Fettich

V sklopu svoje evropske turneje je v Slovenijo prvič prišla svetovno priznana glasbenica Nessi Gomes! Odzvala se je na povabilo Barbare Vodnik, ustanoviteljice Zavoda Glas in Holističnega ateljeja Voce divina. Koncert se je odvil 16. septembra na Ljubljanskem gradu. Preberite si nekaj besed, ki jih je podelila pevka portugalsko-britanskega rodu. 

Kaj vas je vodilo k ustvarjanju "Vokalne odiseje" ("Vocal Odyssey") in kakšna je bila vaša osebna pot pri odkrivanju glasu?

Ustvarjanje Vocal Odyssey je bil zame naraven proces. Nastal je iz hrepenenja po delitvi lastne izkušnje z lastnim glasom in načinom, kako mi je služil na poti lastnega zdravljenja. Čutila sem, da moja izkušnja z glasom ni le moja osebna, ampak je nekaj, kar je skupno mnogim od nas.

Kako bi opisali razliko med vašim pristopom k glasbeni terapiji in tradicionalnimi metodami?

Nisem prepričana, kaj so tradicionalne metode, saj obstaja toliko različnih tradicij. Do vseh imam spoštovanje. Vem, kaj je delovalo zame, in lahko pričam, da to pogosto podpira druge. Preprosto združujem vsa orodja, ki so mi pomagala živeti bolj svobodno in ljubeče ter biti bolj zdrava v tem življenju. V tem smislu Vokalna odiseja ni metoda, temveč nenehno razvijajoče se delo.

Kakšne transformacije oziroma preboje običajno opazite pri udeležencih vaše delavnice?

Veliko gre za čustva, našo notranjo pokrajino in zmožnost ustvarjanja prostega toka izražanja brez obsojanja. Pustiti, da se v varnem prostoru skozi glas izrazijo vse barve tega, kar smo. Priti v stik s temi subtilnimi področji, kjer zmanjkuje besed. Verjamem, da to vodi do sproščenosti in miru s seboj. Lahko omehča in izbriše notranji konflikt, ki ga nosimo v sebi. 

Najstarejši znani zemljevid sveta

Ali verjamete, da ima vsak posameznik edinstven vokalni izraz, ne glede na njegovo glasbeno ozadje?

Da, Vocal Odyssey nima nobene zveze z glasbenim ozadjem. Včasih je celo ovira imeti glasbeno ozadje. Znanje ljudem preprečuje, da bi se popolnoma prepustili trenutku. Včasih je proces odvajanja od učenja dobrodošel namesto učenja.

Kako lahko tisti, ki morda mislijo, da »ne znajo« peti, to odkrijejo?

Tako, da se varno, počasi in nežno dotaknejo tega njihovega že tako popolnega vira – glasu. S počasnim učenjem zaupanja, ponovnega zaupanja, videnja onstran vseh teh omejujočih prepričanj in idej, ki jih pogosto nosimo.

Kako so vaše izkušnje z različnih koncev sveta vplivale na vaš pristop k glasbeni terapiji in "Vokalni odiseji"?

Moram reči, da sem povsod, kjer sem delila svoje delo, bila priča isti niti lepote, ki jo nosijo ljudje. Enako hrepeneče srce in svobodna duša, ki ju imamo vsi. Prijaznost in velikodušnost, ki sta naši zelo globoki in pristni lastnosti.

Povejte nam več o tem, kako ste v svojo delavnico vključili znanje Britanske akademije za zvočno terapijo.

Lyz in BAST sta čudovita vira navdiha. Všeč mi je njihov utemeljen in znanstveni pristop ter njihova strast do tematike. Zagotovo so na mojem vrhu seznama občudovanja.

Kako bi opisali »svobodo obstoja«, ki jo lahko ljudje doživijo skozi svoje glasovno izražanje na vaši delavnici?

To je le druga beseda za občutek ljubljenosti in sprejetosti, kar sta naši osnovni potrebi. Želimo biti priznani in spoštovani zaradi tega, kar smo, in zaradi našega pristnega izražanja. Ko se enkrat počutimo kot doma in to odsevajo ljudje v skupini, se zgodi svoboda. Svoboda, da smo to, kar smo. Zdaj se ni več treba boriti ali nekaj dosegati. Smo popolnoma v redu in varni takšni, kot smo.

Kdo so bili vaši glavni navdihi ali mentorji, ki so vplivali na vašo pot pri glasovni terapiji in glasbeni karieri?

Dolg seznam. Od Fado glasbe do Kate Bush do Beyonce. Od Lyz (BAST) do Chloe Goodchild in Briony Greenhill. Veliko učiteljev, veliko glasbenikov.

Kako lahko delavnica "Vokalna odiseja" pomaga posameznikom v vsakdanjem življenju, predvsem pri odnosih in osebni rasti?

Lahko da veliko navdiha in tudi dejanski okus tistega, po čemer hrepenimo. Toda vsakodnevna praksa in samo potovanje se včasih z delavnico ali umikom samo začne. Odgovornost za nadaljevanje je vedno na plečih udeleženca.

Kaj bi svetovali tistim, ki čutijo strah ali nerodnost pred raziskovanjem in izražanjem svojega glasu v javnosti?

V redu je. To je naravno. Nič ni narobe s tem. Mehanizem (telo + um) ima svoje globoko zakoreninjene načine zaščite. Začnite počasi. Gibajte se z ljubeznijo in skrbjo. Ne pritiskajte, ne hitite. To je življenjska pot. Še vedno se včasih počutim nerodno in me je strah. Učimo se plesati in se izražati s svojo senco, ne učimo se je ubijati.

Ste si že ogledali naš intervju s Sam Garrettom?

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić