"Deset dni sem potovala po Iraku – od Bagdada do Kurdistana – in opazovala življenje v različnih mestih ter poslušala zgodbe domačinov. To, kar delim, temelji na osebnih izkušnjah in pripovedih ljudi, ki tam živijo," pripoveduje avtorica teksta na srbskem portalu Stil.
Irak je izjemno raznolika država, zato enotne zgodbe ni – način življenja se lahko zelo razlikuje že med bližnjimi mesti.
1. Prisotnost žensk na ulicah
Ena prvih stvari, ki jo opazite, je razlika v prisotnosti moških in žensk na javnih mestih. Na nekaterih območjih so skoraj povsod prisotni le moški – delajo v trgovinah, strežejo v kavarnah, pripravljajo hrano ali prodajajo na tržnicah. Ženske skoraj nikoli ne hodijo same; običajno so v spremstvu očeta, brata ali moža, še posebej zvečer.
V večjih mestih in v Kurdistanu pa je podoba lahko precej drugačna – tam srečamo tudi ženske, ki se samostojno gibljejo, študirajo in delajo.
2. Način oblačenja
Izbira oblačil je močno odvisna od regije. V večjem delu Iraka ženske večinoma nosijo ruto, pogosto skupaj s črno abajo. V Kurdistanu je podoba precej drugačna – oprijete kavbojke, izrazit make-up, in hitro se vprašate, ali je pokrivalo sploh običajno.
Največji kontrasti pa niso med severom in jugom, temveč med sosednjimi mesti. Nekaj kilometrov lahko pomeni popolnoma drugačna pravila oblačenja. Za turistke velja preprosto pravilo: dolge hlače, pokrita ramena in nič oprijetega.
Zanimivo je, kako hitro se človek prilagodi okolju: v prostoru, kjer večina žensk nosi pokrivalo, se tudi same pogosto odločijo zanj, saj se tako počutijo bolj spoštljivo in varno.
3. Poroka
Poroka ima v iraški družbi še vedno pomembno vlogo in je pogosto tesno povezana z družino. V nekaterih primerih imajo starši pomembno besedo pri izbiri partnerja, čeprav se to med generacijami spreminja.
Obstajajo tudi običaji, povezani z darili ob poroki. Ponekod naj bi ob snubitvi ženin nevesti podaril zlato in to je njen osebni denar, ki ga obdrži ne glede na razplet zakona.
Pred poroko pari pogosto opravijo tudi zdravstvene preglede, da vidijo, ali sta komplatibilna.
Podpisuje se tudi predporočna pogodba, ki določa finančne obveznosti v primeru ločitve. Sama poroka poteka v dveh delih – najprej intimni obred v domu neveste, nato veliko slavje z množico gostov.
Po poroki se veliko žensk preseli v moževo družino, kjer se postopoma vključi v nov družinski sistem. Ta v marsičem spominja na tradicije srednje Azije. Tašča ima pogosto osrednjo avtoriteto v gospodinjstvu. V iraški (in širše arabski) kulturi ima najstarejša ženska v hiši – matriarhinja – izjemen ugled.
Skrb za kuhanje, čiščenje in goste je v domeni snahe. Ponekod ženske ne zapuščajo hiše brez dovoljenja, prav tako pa je priporočljivo, da svoje mnenje sprva zadržijo zase. Čeprav je mož formalno glava družine, pomembne odločitve pogosto potrdi prav njegova mati.
4. Ločitev
Tudi vprašanje ločitve je močno prepleteno s tradicijo, družbenimi normami in pravnim sistemom, ki združuje civilne in verske elemente. Če se za ločitev odloči mož, ženska prejme, kar ji pripada po pogodbi. Če je bil mož nezvest in obstajajo dokazi, prav tako ohrani svoje pravice. Če ločitev zahteva ženska sama, pogosto ostane brez premoženja. Večina sporov se rešuje znotraj skupnosti, pri lokalnem verskem voditelju, in ne na sodišču.
5. Izobraževanje
Izobraževanje deklet je dostopno, vendar nanj vplivajo družbene okoliščine, okolje in družinske odločitve. Medtem ko nekatere ženske nadaljujejo šolanje in gradijo kariero, druge zgodaj vstopijo v zakonsko življenje, saj je to še vedno pogosto razumljeno kot osrednja življenjska pot za žensko.
Irak je država velikih razlik. V mestih so ženske zdravnice, inženirke, političarke in študentke. V bolj tradicionalnih skupnostih pa je tradicija strožja in so zgoraj opisana pravila bolj izrazita.
Mesta, oddaljena le nekaj kilometrov, lahko živijo po povsem različnih pravilih. Kar je v enem okolju samoumevno, je lahko drugje popolnoma drugačno. Prav ta raznolikost pa kaže, kako kompleksna in večplastna je družbena realnost te države.
Vir: stil.kurir.rs
