Isaac Newton je pred 300 leti opravil izračun, s katerim naj bi napovedal konec sveta – ne nujno dobesednega, temveč konec sveta, kot ga poznamo danes.
Čeprav se tudi najbolj cenjeni znanstveniki včasih zmotijo, jih to ne ustavi pred tem, da bi delili svoje – dobre, slabe ali naravnost strašljive – ideje. Tudi Newton ni bil izjema: med drugim je izračunal, kdaj naj bi dočakali konec sveta, kot ga poznamo.
Newtonova vizija prihodnosti izvira iz leta 1704, ko je zapisal niz matematičnih izračunov in razložil, zakaj verjame, da je razvozlal čas "konca sveta". Pri tem se je oprl na biblične zapise iz Knjige preroka Danijela (enega najstarejših krščanskih besedil), pa tudi na zapletene enačbe, s katerimi je skušal razložiti božji načrt za človeštvo.
Na podlagi svojih izračunov je Newton določil leto 2060 kot ključno. To leto je natančno 1260 let po ustanovitvi Svetega rimskega cesarstva leta 800.
Vendar pa Newtonova različica "konca sveta" ni podoba ognjenega uničenja ali shrljivega opustošenja, kot si ga pogosto predstavljamo. Po njegovem prepričanju naj bi se takrat zgodil drugi prihod Jezusa Kristusa, ki bo svetu prinesel mir. Za Newtona tako leto 2060 predstavlja konec sveta, kot ga trenutno poznamo in nov začetek.
Za Newtona, ki je bil globoko veren in se je veliko ukvarjal z biblijskimi prerokbami, ta dogodek ne pomeni konec človeštva, temveč duhovni in družbeni preobrat, obnovo sveta in vzpostavitev božanskega reda na Zemlji.
Leto 2060 je zanj simbol konca sedanjega, pokvarjenega sistema – polnega nepravice, laži in sebičnosti – ter hkrati začetek nove dobe, v kateri naj bi zavladali mir, sočutje in duhovna resnica.
Ali se bodo njegove napovedi izkazale za pravilne, bomo vedeli čez natanko 35 let.
Prirejeno po: kafe.rs
