Vemo, da je soočanje z izdajo lahko izjemno težko. Konfucijeva modrost pa ponuja eno izmed perspektiv, kako se z njo spopasti.
Izdaja je ena najtežjih življenjskih preizkušenj. Ko vas prizadene nekdo, ki ste mu zaupali, se zdi, kot da se vam podira svet. Pojavi se želja po kričanju, obtoževanju in iskanju pojasnil.
Zdi se, da bo lažje, če povemo na glas vse, kar čutimo. In prav je, da čustev ne zatiramo. Bolečina, jeza, razočaranje in žalost potrebujejo prostor. Vendar ni nujno, da jih v prvem sunku izlijemo na osebo, ki nas je prizadela. Starodavna modrost nas zato ne uči potlačitve, temveč da si vzamemo prostor, v katerem se lahko najprej umirimo, slišimo sebe in šele nato izberemo besede.
Konfucij je dejal:
"Tišina je velik prijatelj, ki te nikoli ne bo izdal."
Kaj te besede v resnici pomenijo?
Konfucij ne poziva k odtujenosti ali večnemu molku. Govori o tem, da v trenutkih duševne bolečine, ko nas preplavijo čustva, tišina postane naš najzanesljivejši zaveznik. V tišini lahko slišimo sebe in ne tujih izgovorov. V molku ohranimo dostojanstvo in ne dovolimo, da bi se bolečina prelila v besede, ki bi nas pozneje pekle.
Kaj pomeni "tišina je velik prijatelj":
- sposobnost, da ne odgovarjamo takoj na provokacije,
- zmožnost, da prenesemo določen premor, ne da bi hiteli z razlagami,
- notranjo moč, ki ne potrebuje takoj dokazovanja,
- zaščito pred besedami, ki jih ni mogoče vzeti nazaj,
- priložnost, da slišimo sebe, ne glasu tistega, ki nas je prizadel.
Ko nas nekdo izda, je naravna reakcija kričanje, obtoževanje in želja, da bi izvedeli, zakaj. Zdi se, da bo olajšanje prišlo, če povemo vse. A pogovor z osebo, ki nas je izdala, lahko prinese le novo bolečino. Opravičila delujejo lažno, razlage žaljivo, sam pogovor pa nas vleče v vrtinec novih trpljenj.
V pogovoru z izdajalcem pogosto zaman iščemo priznanje krivde, ki ga ne bomo dobili, pojasnila, ki ne bodo vrnila zaupanja, ali možnost, da bi si dali duška, kar nas v resnici le še bolj izčrpa. Iščemo pravičnost, ki je z besedami ni mogoče vzpostaviti.
Kako Konfucijevo modrost uporabiti v življenju
Ne hitite v pogovor z osebo, ki vas je prizadela. Včasih so besede takoj po izdaji še preveč nabite s čustvi, zato lahko pogovor namesto razjasnitve prinese novo rano. To ne pomeni, da se ne smete pogovoriti – pomeni le, da si najprej dovolite čas, da se vsaj malo umirite.
Poiščite miren prostor. Sprehod ali soba, kjer ste lahko sami, naj postane vaše zatočišče. Tam boste slišali svoj notranji glas, ne hrupa drugih.
Zapišite vse, kar želite povedati, a tega morda še ne pošiljajte takoj.
Sodobna psihologija potrjuje, da v akutnem obdobju po travmi pogovori z osebo, ki nas je prizadela, največkrat povzročijo dodatno škodo. Človek še ni pripravljen racionalno predelovati informacij, čustva pa so premočna. Najbolje, kar lahko storite, je, da si vzamete premor – recimo nekaj dni ali en teden. Ne izsiljujte takoj pravičnosti.
Tišina v tem primeru ni zanikanje čustev in ni povabilo k temu, da bi bolečino pogoltnili. Je zavesten premor in prostor, v katerem lahko čustva najprej prepoznamo, jih zapišemo, izjočemo, podelimo z zaupanja vredno osebo ali terapevtom – in šele nato, če je to za nas varno in smiselno, vstopimo v pogovor z osebo, ki nas je prizadela.
Vir: stil.kurir.rs
