Izobraževanje na domu – povezovanje se začenja

»Otrok ni treba naučiti, da se morajo učiti, ni jim treba približevati učenja, otroci se rodijo z naravno željo posrkati vse znanje tega sveta,« je na srečanju družin in poznavalcev šolanja na domu na Mažijevem griču nedavno povedala Urša Plešnar, ‘gozdna mentorica’ v Gozdalnici, kjer se v zavetju gozda odvija čisto posebne oblike šolanje skozi igro in izkustvo. Svoje naloge in odgovornost vidi predvsem v tem, da pomaga »otrokom vrniti otroštvo«.  

Za samostojnost in naraven razvoj otrok

Statistika Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pravi, da je število otrok, ki se šolajo na domu, od 2004 naraščalo: leta 2020 je imelo ta status 400 otrok, lansko šolsko leto padlo na 869 in letos zaradi novega zakona na 696. Kaže, pa, da v povezanosti vztrajajo predvsem ozaveščeni starši, ki celostno živijo novo izobraževanje otrok.

Ob Gradiškem jezeru pri Lukovici so se v organizaciji Mažijevega griča ter Fundacije Tara zato nedavno zbrale družine, ki otroke izobražujejo na domu, da si izmenjajo izkušnje, da se povežejo in eden drugega podprejo, da si izmenjajo tudi težave, vprašanja in da najdejo neke skupne točke, stičišča in načine, kako se organizirati in še bolj povezati.

Za otroke so organizatorji pripravili delavnico vrtenja gline na vreteno, slikanja in glasbeno delavnico. Navsezadnje je bilo to zanje  pravzaprav podoben dan, kot je njihov vsakdan – le da so tu in tam prisluhnili tudi pogovorom odraslih. A se niso dali motiti, ustvarjalnost je v njihovi naravi, tako da je bil zanje to še en dan, preživet v igri in spoznavanju novih veščin.

Prvi del dneva je družba preživela po metodi analiza sil v polju, delavnico je vodil Nara Petrovič. Takšna analiza pomaga, da razumemo, katere napetosti obstajajo v nas in od zunaj, s strani družbe in države, in da ugotovimo, kateri motorji nam pomagajo doseči želeno stanje in katere zavore nas ovirajo, da do tega stanja ne moremo priti. Izkazalo se je, da je veliko strahu, predvsem pred spremembami in institucijami, in da povezovanje res omogoča, da se prebije ta led in gre naprej.

Širjenje po vsej Evropi

»Gibanje za izobraževanje otrok na domu ni omejeno ali izolirano znotraj naše male države, ampak je del širšega globalnega gibanja,« je izpostavila Mateja de Laat, zgodovinarka, raziskovalka, avtorica, razvojna vodja učne metode Magic Tree (magictree.si), članica mreže Homeschooling Europe in nenazadnje tudi mama, ki že 15 let uspešno utira pot skozi meandre izobraževanja na domu. »Na Evropskem nivoju nastaja nevladna organizacija za izobraževanje otrok na domu, katere cilj je, da se povežejo ljudje iz cele Evrope. Njen namen je pokazati, da to ni muha posameznih staršev, ki si želijo nekaj delati po svoje, ampak je legitimna oblika izobraževanja, ki ima v določenih delih sveta, predvsem v anglosaksonskem, zelo dolgo tradicijo. Je del kulture. Tudi pri nas smo to poznali. Zgodovinsko gledano je izobraževanje na domu primarna oblika vzgoje in izobraževanja in po deklaraciji iz leta 1948  imamo starši prednostno pravico do izbire izobraževanja za naše otroke. Tudi v ustavi je izobraževanje določeno kot svobodno. Naša zakonodaja žal ne odseva ustave in pri nas v Sloveniji izobraževanje ni svobodno.«

Prizadevanja za ustavno presojo

Nekatere vidike za dostopanja do pravic pri izobraževanju na domu pa je osvetlila tudi Marjana Kos iz Civilne iniciative za izobraževanje na domu. Marjana je ekonomistka, leta 2006 je opravila magisterij iz celostne znanosti na Schumacher College v Veliki Britaniji na temo denarja.

Že v minulih mesecih je Civilna iniciativa za izobraževanje na domu iskala načine za pravno, formalno in človeško najboljše možnosti za celostno izobraževanje. Zdaj pa gre Civilna iniciativa (CI) s temi prizadevanji še naprej. Zaradi lani napovedanih in zakonsko sprejetih zaostritev pogojev za otroke, ki se izobražujejo na domu, CI pripravlja pobudo za ustavno presojo novega zakona o osnovni šoli. Odločili so se počakati do začetka šolskega leta 2024/25, da se pokaže, koliko otrok se dejansko izobražuje na domu, kdo se je pripravljen priključiti pobudi in bo tudi priskrbel ustrezno dokumentacijo, in pa da se tudi že pokažejo praktične težave z izvajanjem novega zakona, kot je recimo ta, da so izpiti že od februarja naprej. 

Če se kdo želi pridružiti pobudi za ustavno presojo, je še priložnost: v tem primeru naj se oglasi na civin.ind@gmail.com. Akterji civilne iniciative upajo, da bo ustavno sodišče presodilo, da ta zakon ni v skladu s slovensko ustavo in da bodo določbe, ki se tičejo izobraževanja na domu, izničene.

Različne možnosti, skupni cilji 

Pojavljajo se tudi druge iniciative, kot je Lada center, krovna organizacija za obliko osnovnošolskega izobraževanja na domu, ki si prizadeva vzeti pod okrilje vse otroke in družine, ki so se odločili za takšno obliko izobraževanja ali pa si želijo samovodenega izobraževanja. Center ponuja komunikacijo s sistemskimi institucijami, da se v Sloveniji pripozna in izboljša ugled te vrste izobraževanja, ki je drugačno, pa vendar ne bi smelo biti diskriminirano. Ustanoviteljica in direktorica Lada Centra je Klavdija Hočevar Kastelic, spletna stran organizacije pa lada-center.education.

Odločitev Tadeja Rifla za šolanje svojih otrok na domu, je bila predvsem ta, da bi njegova otroka imela drugačno okolje, ki bi ju spodbujalo k raziskovanju in preizkušanju in ne samo sledenju in poslušanju vnaprej  pripravljene snovi, ki jo mora učitelj predstaviti po učnih načrtih. Za svoja otroka si želi več samostojnosti in raziskovanja, ki otroke vodi v odkrivanje lastnih zanimanj in sposobnosti. S tem namenom soustvarja tudi skupnost Kajžica, ki pomaga s podporo šolajočim na domu.

Srečanje je povezalo starše, organizatorji se bodo zavzeli, da bodo lahko podprli njihovo željo po še več srečevanja, in si prizadevali, da bi se zdrave pobude okrepile tudi z mednarodno udeležbo družin iz Italije, Hrvaške, Avstrije.