Debelost je najpogostejša žaljivka, ki jo dekleta uporabijo, ko želijo prizadeti drugo dekle.
Ampak, ali je biti debel res najslabša lastnost, ki jo človek lahko ima? Je debelost slabša od maščevalnosti, ljubosumnosti, plitkosti, nečimirnosti, dolgočasnosti ali krutosti?
Kaj pa jaz vem o pritisku popolne postave, bi lahko rekli, saj sem vendar pisateljica, v mojem poklicu me ne sodijo po mojem videzu, kruh namreč služim z mentalnim delom...
Nekega večera sem šla na podelitev britanskih knjižnih nagrad. Po podelitvi sem naletela na žensko, ki je nisem videla skoraj tri leta. Prva stvar, ki jo je rekla, je bila: »Zelo si shujšala, odkar sem te zadnjič videla!«
»No,« sem rekla rahlo nezadovoljno, »ko si me zadnjič videla, sem ravnokar rodila«.
V tistem trenutku bi najraje rekla: »Rodila sem svojega tretjega otroka in napisala svoj šesti roman, odkar sem te nazadnje videla. Ali ni nobena od teh stvari bolj pomembna, bolj zanimiva od tega, koliko tehtam?« Ampak ne – moj obseg je bil videti manjši! Pozabite na otroka in na knjigo: izguba teže je najpomembnejši razlog za proslavljanje!
Imam dve hčerki, ki se bosta morali prebijati skozi ta svet, ki je obseden z vitkostjo – in to me skrbi. Nočem, da bi odrastli v praznoglavi, samoobsedeni, shirani ženski, ki ne znata razmišljati s svojo glavo. Želim si, da bi bili samostojni, zanimivi, idealistični, prijazni, samozavestni, izvirni, smešni – in bi bilo to pomembnejše od tega, ali sta »vitki«.
Upam, da se tekom svojega življenja ne bosta primerjali z drugimi in se obremenjevali, ali ima neko dekle bolj čokata stegna od njiju. V tem smislu si želim, da bosta podobni Hermioni in ne Pansy Parkinsons.
Vir: J. K. Rowling
- Preberite si še: 12 misli pisateljice J.K. Rowling: Ko potrebujete malce čarovnije
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
