Janja Brlec je ena najuspešnejših citrark! Zaljubila se je v citre v trenutku, ko je prvič slišala njihov zven. Od takrat je njena življenjska pot posvečena temu posebnemu inštrumentu.
Glasba ima močan vpliv na človeškega duha in pozitivno vpliva na različna področja človekovega življenja. Poslušanje glasbe, ki vam je všeč, lahko dvigne razpoloženje, zmanjša stres, anksioznost in depresijo ter poveča občutke sreče in zadovoljstva. Mnogi ljudje uporabljajo glasbo kot način sprostitve, meditacije in lajšanja napetosti.
Igranje in poslušanje glasbe omogoča, da izrazite svoje občutke, ki jih morda težko izrazite z besedami. Določena glasba, kot je npr. klasična glasba pa lahko tudi poveča koncentracijo in pomaga pri učenju ter opravljanju nalog.
Pomembno je poudariti, da ima vsak posameznik edinstven odziv na glasbo, zato so koristi lahko različne za vsako osebo. Poslušanje in izvajanje glasbe je pomembno orodje za nego duševnega zdravja in ohranjanje splošnega dobrega počutja, sploh če je glasba nežna, pomirjujoča, brez elektronskih in umetnih dodatkov ter predvsem kvalitetno izvedena.
Citre so glasbeni inštrument, ki zelo prispeva k sproščanju duha iz več razlogov
foto: Uroš Barič
Umirjajoč zvok:
Citre proizvajajo nežen, umirjajoč zvok, ki deluje pomirjujoče na človeški um. Njihova resonanca in mehki toni hitro ustvarijo sproščujoče vzdušje.
Meditativni učinek:
Fokusiranje na zvoke in melodije lahko pomaga umiriti misli in pripelje k notranjemu miru.
Terapevtski učinki:
Glasba se uporablja tudi v terapevtske namene, kot je glasbena terapija. Igranje ali poslušanje zvoka namreč spodbuja čustveno izražanje in s tem pomaga pri sproščanju notranjih napetosti.
Povečuje prisotnost:
Poslušanje ali igranje citer zahteva pozornost in prisotnost v trenutku. To lahko pomaga zmanjšati vpliv stresa, ki ga povzročajo skrbi za prihodnost ali preteklost.
Povezanost z zgodovino in tradicijo:
Citre so v različnih kulturah močno prepletene in povezane z zgodovino ter tradicijo. Notranja povezanost s starodavnimi glasbenimi praksami in zgodovino lahko dodatno poglobi občutek sproščenosti in pristnosti.
Korenine citer namreč segajo kar 2000 let nazaj. Velikokrat so bile omenjene že v Svetem pismu, kot slava gospodu:
»Naj hvalijo njegovo ime s plesom, na boben in citre naj mu igrajo.
Zapojte pesem in igrajte na boben, na milo doneče citre skupaj s harfo.
Naj nam gospod samo reče! Tvoji služabniki so pred teboj
in bodo poiskali moža, ki zna igrati na citre.
In kadar bo Božji zli duh nad tabo, bo zaigral s svojo roko in ti bo bolje.«
Piščal in citre dajejo pesmim milino, a boljši kot oboje je mil jezik.«
Citre so bile včasih skoraj pri vsaki hiši!
foto: Amadeja Knez
Seveda pa je sam instrument svoj razvoj doživel precej kasneje. V svetem pismu omenjene citre, so bile veliko preprostejše kot danes. Leta 1738 pa je nastala takšna uglasitev citer (Nikolaus Weigel) kot jo še danes poznamo. Pri nas v Sloveniji je prva omemba citer iz leta 1691 v eni izmed pridig Janeza Svetokriškega.
Citre so danes eno redkejših glasbil, čeprav so bile včasih v alpskih državah, pred drugo svetovno vojno, eno najpopularnejših glasbil. Bolj popularen je bil samo še klavir. Citre so bile takrat doma skoraj pri vsaki hiši.
Druga svetovna vojna in dejstvo, da so imeli citre za »nemško« glasbilo ter zato nezaželeno, pa je doprineslo da je to čudovito glasbilo skoraj izginilo. Veliko citer je bilo po vojni uničenih, glasba zaigrana na citre pa velikokrat prepovedana za predvajanje na radijih.
Janja Brlec - ena najuspešnejših citrark!
foto: Svit Pintar
In tako kot je opisano že v svetem pismu, je tudi našo odlično citrarko Janjo Brlec prevzel mil zvok citer in njihova nežnost.
Citre so instrument, ki pomirja ter razveseljuje ljudi že tisočletja in ravno te občutke želi Janja vzbuditi na svojih koncertih, zato se je odločila stopiti na profesionalno glasbeno pot, kot glasbenica ter promotorka citer, saj so pri nas še vedno precej zapostavljen instrument.
Čeprav so citre nežno glasbilo pa ne gre posploševati, da na citre ni mogoče zaigrati energičnih in hitrejših skladb. Janja namreč svoje poslanstvo čuti ravno na tem področju, da predstavlja razsežnost in neomejenost tega instrumenta s pojavljanjem v različnih žanrih.
Njen cilj je, da bi bile citre bolj prisotne v klasični glasbi v različnih zasedbah (da bi nastajalo več novih skladb), da bi jih glasbeniki vključevali v izvajanje popularne glasbe, slovenske popevke, mjuzikle in ostale glasbene žanre ter da bi imele sloves v glasbenem svetu, kakršnega si zaslužijo.
Janja Brlec je ena tiste generacije mladih citrarjev, ki se je zaljubila v citre v trenutku, ko je prvič slišala njihov zven. Od takrat je njena življenjska pot posvečena citram.
Nedvomno je kvalificirana za igranje tega glasbila, saj je ena najuspešnejših citrark tako pri nas kot v tujini. Je prvonagrajenka številnih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji in tujini, diplomirala je citre z odliko na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri docentu Georgu Glaslu, ter magistrirala na Univerzi Mozarteum v Salzburg v razredu Haralda Oberlechnerja. Pred tem pa je bil 11 let njen mentor prof. Peter Napret.
Janja želi, da bi bile citre še bolj pri nas v zavesti ljudi tudi kot koncertni instrument in ne samo ljudski. V ta namen je izdala dva albuma klasične glasbe Moments in Med strunami. Izvedla je mnogo krstnih izvedb sodobnih skladb tujih skladateljev. Na njeno pobudo sta skladbe za citre napisala tudi Bojan Glavina ter Goran Bojčevski ter srbska skladateljica Jelena Dabić.
Goji pa tudi ljubezen do tradicije in ljudske glasbe. Je članica zasedbe Slovenski citrarski kvartet, s katerim izvajajo ljudske pesmi in priredbe narodnozabavnih skladb. Izvajajo pa tudi druge žanre kot so jazz in klasično glasbo ter so edini tovrstni sestav v Evropi.
Velik izziv in navdušenje je Janji predstavljati citre predvsem v žanrih, kjer drugače citer skorajda ni. Na primer v popularni glasbi, kjer je izdala dve skladbi, eno avtorsko Ljubi moj, z glasbo Haralda Oberlechnerja ter Vrni se na besedilo Ferija Lainščka in glasbo Sare Rapotec.
foto: Žiga Culiberg RTV SLO
Glasbenik Gal Gjurin jo je že pred leti povabil, da je na njegovem koncertu prvič zaigrala citre z bendom. To je bila prva priložnost vključevanja citer v band zasedbe.
Sedaj pa je članica benda naše izjemne pevke Manu, slovenske predstavnice na Evroviziiji 2016. Skupaj sta ustvarili tudi skladbo Let it flow, ki jo lahko najdete na Manuinem čudovitem albumu Sunrise. Band z Manu že pripravlja nove koncerte in nastope, ki bodo publiki na voljo že jeseni.
Glasba je tista, ki povezuje, odpira duha in širi ljubezen
Ko se združijo energije različnih glasbenikov je to še toliko lepše. Glasbena sodelovanja Janje z glasbeniki kot so Manu, Nuška Drašček, Gal in Severa Gjurin, Manca Izmajlova, Jure Tori, Izidor Erazem Grafenauer, Željka Predojević Korošec, Salzburg Mozarteum Players in še mnogi drugi je posebno doživetje.
Janja trenutna koncertira s klasično glasbo solistično in v duo s harmonikarjem Izidorjem Kokovnikom. V duo s Mašo Tomc boste na koncertih slišali priredbe popularnih pesmi, na koncertih s pevko Ano Plahutnik pa slovenske popevke ter glasbo bratov Avsenik in našega najbolj znanega citrarja Mihe Dovžana.
Kot že zgoraj omenjeno pa se obetajo v naslednji sezoni tudi lepi koncerti v zasedbi Slovenski citrarski kvartet in seveda bandom čudovite pevke Manu. Ne bodite presenečeni, če jo boste slišali tudi kje na kakšni razstavi, uradnemu dogodku, literarnemu večeru, državnih dogodkih v predsedniški palači in podobno. Celo na kakšnem poročnem obredu jo boste našli.
Veseli se, da vam bo v prihodnjem letu predstavila večji projekt, vse s poslanstvom promocije citer v povsem moderni in drugačni luči – Citre drugače.
Več na: janjabrlec.si
YouTube kanal: @janjabrlec