Javor Škerlj Vogelnik, mednarodni certificiran trener nenasilne komunikacije, je v svojem zapisu spregovoril o dinamikah moči in o tem, kako se te odražajo znotraj naših odnosov.
V zadnjem času sem v slovenskem prostoru slišal še eno zgodbo o “toksičnem” odnosu med ustanoviteljem določenega pristopa, psihologom oziroma učiteljem osebne rasti in udeleženci njegovih tečajev ter delavnic, ki so se mu uspeli upreti in se postaviti zase.
Rad bi se dotaknil vprašanja, kje je meja med tem, ko predajamo znanje, in kje se zapletemo v nezavedno dinamiko moči in skušamo druge prepričati, da imamo mi prav ter da je perspektiva druge osebe manj vredna.
"Druge metode so slabše!"
To se pogosto začne tam, kjer smatramo, da je naš pogled, naša zgodba, naš pristop ali metoda edina pravilna in najboljša. Da morajo vsi slediti nam. Da so vse druge metode slabše, mi pa smo najboljši in imamo že vse razrešeno. Da nas morajo drugi poslušati in da šteje samo naše mnenje, medtem ko mnenje drugih nima vrednosti.
Že v teh izjavah, ki sem jih pravkar naštel, lahko sami prepoznate elemente t. i. »šakaljega jezika«. Gre za izjave, ki temeljijo na moralističnemu načinu komunikacije in uporabi forme jezika zahtev, diagnoz, obsodb, evalvacij, groženj in pogojevanja. Tovrstna forma jezika pa je podprta z dinamiko moči, kjer se skušamo postaviti nad drugo osebo ali skupino ljudi (preživetven odziv živčnega sistema v smislu boja).
Takšna dinamika moči se lahko izraža zelo subtilno ali pa zelo intenzivno. Posameznik uporablja določeno obliko jezika (šakalji jezik) ter vzorec po katerem komunicira in skuša s poskusom nadvlade vzpostaviti dominanten položaj (da druga oseba zamrzne, se podredi ali pa se pomakne v dinamiko ugajanja).
Ko posamezniki uporabljajo takšne vzvode moči, gre najverjetneje za tragičen poskus zadovoljevanja potrebe po pripadnosti, upoštevanosti, stabilnosti, pomembnosti, varnosti in videnosti. Žal pa niso sposobni videti tudi potreb drugih, saj jim primanjkuje sposobnosti za empatijo.
Tak način oziroma strategija delovanja in komunikacije, kjer nekdo izrablja svojo moč in jo uveljavlja nad drugimi, pogosto opažamo tudi v “narcisistično – soodvisniških” in “sociopatsko – empatičnih” dinamikah odnosov.
Tam določena »narcistična« oseba skuša priti v položaj nadmoči (z uporabo izrazitih čustvenih izpadov, gaslightinga, obtoževanja, igranja žrtve, zanikanja, izogibanja …) ter prevladovati nad tistimi, ki so bolj sočutni in empatični. Te, ki so bolj empatični, želijo vse razumeti, a pogosto ne znajo postavljati svojih mej oziroma ne zmorejo dostopati do svoje avtentične moči ter zaupati v objektivno realnost in se povezati z vrednostjo lastnih potreb. Ti ljudje slepo verjamejo besedam, zgodbam, perspektivam in pomenom, ki jih diktira »narcistična« oseba na drugi strani.
Na ta način ljudje nehote predajajo svojo moč v roke nekoga drugega.
Tako nastajajo okoliščine in skupnosti, kjer ena oseba nenehno ohranja dominantno vlogo in ni pripravljena izstopiti iz pozicije nadvlade, na drugi strani pa se druge osebe podrejajo, zamrzujejo, ugajajo in odrekajo svoji moči.
Take dinamike so lahko prisotne v različnih krogih – pogosto v duhovnih skupnostih (kjer narcistični duhovni vodja “vidi vse energije in “prepozna” podzavest svojih učencev in kjer ima vedno in vselej on/ona prav, ker je pač na “višji frekvenci” in povezan z “najvišjimi vodniki”…), na podoben način pa se odražajo tudi v skupinah za osebno rast, med trenerji in učenci, prav tako med starši in otroki ter na delavnem mestu med nadrejenim šefom in podrejenim ubogljivim delavcem…
Tudi pri svojem delu se trudim biti pozoren na te vzorce.
Ko vodim delavnice ali pišem takšne objave, ko sem v pogovoru s prijatelji, družinskimi člani si želim preverjati, kdaj tudi sam vstopam v te dinamike. Bolj kot jih razpoznavam kot nevtralne vzorce, ki so se oblikovali na podlagi odzivov našega živčevja ter možganov in so vseprisotni znotraj naših odnosov, lažje iz njih sestopam v stik s seboj in svojimi potrebami, ter negujem držo radovednosti in sočutja do omejitev soje lastne percepcije in človečnosti.
Po določenih raziskavah naj bi ljudje bili sposobni zaznavanja le manj kot 2 % vsega, kar obstaja v fizičnem vesolju.
Pomembna vprašanja, ki se mi porajajo v zvezi s to tematiko so:
- Kakšne so resnično (moje) potrebe ko vstopam oziroma se mi aktivira dinamika boja ali nadvlade?
- Kako lahko te potrebe zadovoljim na drug način, brez da si druge ljudi skušam podrejati, jim groziti ali jih zaničevati?
- Kakšne druge načine komunikacije imam na voljo?
- Kako lahko imenujemo in razpoznamo sociopatske in narcisitične osebnostne strukture ter se ustrezno zavarujemo, postavimo meje in ob enem ohranjamo integriteto in vzpodbudimo ozaveščanje?
- Kako lahko v odnosu drug z drugim razumemo te dinamike moči in poskrbimo, da so naše potrebe in potrebe drugih enako slišane?
- Kako lahko ustvarimo prostor za podporo, zdravljenje in razumevanje travmatskih vzorcev in osebnostnih struktur, v katere smo vzgojeni, ter skupaj soustvarjamo odnose, kjer sta stik in spoštovanje v ospredju?...
…da bodo naše potrebe in potrebe drugih čim bolj izpolnjene – v osebnih, partnerskih in družinskih odnosih, pa tudi na delovnem mestu, v izobraževalnih ustanovah in drugih skupnostih.
Odkrijte svetovno priznan pristop NVC komunikacije in znanstveno utemeljene dihalne tehnike, s katerimi se naučite jasno izražati svoje potrebe, ohraniti mir v težkih trenutkih in okrepiti povezanost s partnerjem in družino. Več TUKAJ.
