Že mnogi so poskušali pojasniti biblijsko zgodbo o vesljnem potopu. Nekateri razumejo idejo o kataklizmični poplavi sveta skoraj dobesedno in pri tem navajajo velike naravne katastrofe, ki jih je Zemlja doživela v toku svoje zgodovine; na primer topljenje ledenikov ali trčenje orjaškega kometa v zemeljsko površje.
Spet drugi zagovarjajo bolj prizemljene razlage, da so legende o vesoljnem potopu zgolj zgodbe, ki so nastale pod vplivom pretiranih spominov na popolnoma lokalne dogodke.
Najpopularnejša razlaga trdi, da je biblijska zgodba o veslojnem potopu zgolj priredba stare babilonske legende.
Že zgodnji arheologi so odkrili ploščice, na katerih je bila zapisana babilonska verzija legende o vesoljnem potopu; nekateri terenski raziskovalci pa so šli še dlje in trdili, da so našli fizične dokaze o vesoljnem potopu. A če trezno pomislimo, so takšni ‘ostanki kataklizmičnega potopa’ zgolj posledica laokalnih poplav, ki so imele zanemarljiv vpliv celo na mezopotamsko civilizacijo.
Babilonski vesoljni potop
“Na ladjo vzemi seme vseh živih bitij!”
To je ena izmed vrstic babilonske legende o vesoljnem potopu, ki je večinoma napisano v klinopisni pisavi na ploščici, ki so jo odkrili leta 1972 v Britanskem muzeju.
Babilonska zgodba vsebuje osupljive vzporednice z vsemi glavnimi elementi biblijske zgdobe o vesoljnem potopu:
- uničujoče deževje,
- svarilo pred katastrofo, ki ga prejme zgolj ena oseba ( vtem primeru mož po imenu Utnapištim),
- gradnjo velikanskega plovila, da bi zaščitili tako ljudi kot živali,
- kot tudi izpustitev ptic, da bi preverili razmere v okolici.
Pobožna viktorijanska družba je v tej ploščici videla potrditev resničnosti biblijske zgodbe – in to je bilo v časih, ko je darvinizem zamajal avtoriteto Stare zaveze, za nekatere izrednega pomena.
Babilonsko besedilo je bilo zapisano v 7. stoletju pred našim štetjem, toda zgodnejši odlomki in verzije namigujejo, da je morda staro toliko kot sumerska verzija, ki datira 2000 let pred Kristusom. Nekateri menijo, da babilonska zgodba zaradi svoje starosti ponuja dovolj dokazov, da je biblijska zgodba resnična. Toda čeprav so klinopisne verzije zgodbe o vesolnem potopu najbližji znani približki legendi o Noetovi barki, tudi te vsebujejo mitološka pričevanja in najverjetneje v enaki meri izvirajo iz skupnega ustnega izročila.
Vse, ki vas tematika bolj zanima, pa vam v branje priporočamo knjigo, iz katere smo tudi črpali zgornje vrstice:
Knjiga ponuja svež pogled na Staro zavezo, saj njene zgodbe in ozadja postavlja v kontekst takratnih časov, pri tem pa vestno uporablja vsa orodja modernega preučevanja in novih tehnologij. V polni meri vključuje najnovejša arheološka odkritja in gradi slikovno bogatost z uporabo računalniške grafike in satelitske fotografije, ki bralcem dajeta občutek osebnega vpogleda v opisane dogodke.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
