Na pobudo Fundacije Novak Đoković je v Slovenijo včeraj, 15. oktobra, prišel vodilni strokovnjak na področju otroške psihologije dr. Gordon Neufeld.
Dr. Gordon Neufeld, svetovno priznani strokovnjak na področju zgodnjega razvoja in otroške psihologije, je včeraj, 15. oktobra pred polno Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani predaval na »Kako ohraniti stik z otroki kljub izzivom odraščanja?«. Predavanja so se udeležili številni starši, stari starši in pedagoški delavci.
Jelena Đoković nam je pred kratkim v intervjuju pojasnila, kdo je dr. Gordon Neufeld: "Dr. Gordon Neufeld je mentor dr. Gaborja Matéja, ki je bil lani v Ljubljani. Govoril je o travmi in kako se ta kaže v naših življenjih od otroštva do odraslosti. Skupaj sta ustvarila čudovito knjigo.
Pravzaprav je Gabor pomagal napisati Gordonovo knjigo tako, da jo bodo ljudje razumeli. Ker je Gordon veliki znanstvenik in nekdo, ki ima globoko znanje, ki je tako veliko in neverjetno, se mi zdi, da ni dovolj, da pride (v Slovenijo) samo enkrat. Prihajati bi moral večkrat.
Živim po načelih družinskih vrednot in tradicije, vendar sem odprta za učenje, saj je nekatere stvari bolje narediti kot druge, če je to smiselno," je pojasnila svojo odločitev o izbiri strokovnjaka, ob tem pa dodala:
"Menim, da noben starš ne ostane brez napotkov, saj izvirajo iz nas. Vendar smo zaradi številnih informacij zmedeni. Točno o tem govori Gordon: 'Nisem tukaj, da bi vas učil starševstva. Vi to že veste. Tukaj sem, da vas spodbudim k temu, da to počnete še naprej.' Včasih mislimo, da če otroka pošljemo v šolo, da bodo (učitelji) opravili vse delo. Ali jim daste telefon, računalnik ali kar koli drugega. In ne, to ne gre tako. Zato se poskušamo boriti za družino, za ohranitev družine."
Družinski vzorci so vedenja, prepričanja in navade, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Ti lahko vplivajo na odnose, duševno zdravje in način soočanja z izzivi. Nekateri vzorci so lahko pozitivni, kot sta podpora in ljubezen, drugi pa negativni, kot so konflikti, kritičnost ali nezdrave navade. Jelena Đoković nam je zaupala, da nekaterih družinskih vzorcev ne želi predati na svoja otroka, Stefana, ki bo 22. oktobra dopolnil 10 let, in 7-letno Taro.
"Odkrivam jih skozi odnos, ki ga imam s svojima otrokoma. Zapleteno je razumeti, da nekatere stvari v resnici ne odražajo tistega, kar si. To je samo naučeno vedenje. Čeprav smo vsi zelo hvaležni za svoje starše in za njihovo vzgojo, ker smo čustvena bitja, smo pobrali nekaj njihovih ostankov, ki nam jih niso hoteli predati, a to se zgodi.
Tega sami niso vedeli, mi pa zdaj vemo in na srečo nam tega ni treba nujno prenesti na naslednjo generacijo. Mislim, da je to pravzaprav največji blagoslov zdajšnjih generacij otrok in odraslih, da stvari dobro premislimo. Ker vidimo, da v tem sodobnem svetu ni tako dobro delati tega, kar so počeli naši predniki."
Kako rešujejo težave v družini?
"Z otrokoma se kar naprej pogovarjam. Življenje hitro teče, tako da se ne zadržuješ dolgo pri eni težavi. To se zgodi šele, ko malo odrastejo. Ker otroci se v enem trenutku razjezijo, v naslednjem pa so že presrečni. To je zelo značilno za njihovo razvojno stopnjo.
Tega sem se naučila šele skozi delo v fundaciji in s strokovnjaki, ker nisem mogla razumeti, zakaj mi otrok v enem trenutku reče 'mami, rad te imam' in v naslednjem 'sovražim te'. Zakaj se dogaja? Ker so zanje to intenzivni občutki in ne zmorejo doživljati dveh čustev hkrati, ampak le eno," opozarja Đokovićeva.
"Tako je, dokler ne dopolnijo šestih let, ko se naučijo, da imajo lahko mešane občutke. Ko na primer lahko rečejo, veš, mamica, zelo te imam rad, vendar nisem zadovoljen s tem, raje bi nekaj drugega. Tega ne morejo storiti, dokler ne dopolnijo šest in včasih celo osem let.
To so torej razvojne stopnje, ki jih včasih zamenjujemo z vedenjem, in mislimo, da je otrok poreden, ker se tako obnaša. Vendar v resnici ni tako. Kot starši bi morali vedeti, da se ne smemo na vse, kar naš otrok počne, odzvati tako, da si mislimo: O moj bog, postal bo tat ali lažnivec ali zločinec, ker vse to vedno prenašamo na prihodnost po najslabšem možnem scenariju. No, obstajajo določene razvojne stopnje, kjer potrebujejo našo čustveno podporo, in jo uspešno prebrodijo, vendar se je ne smemo oklepati predolgo."
Za vse starše, ki se mogoče v današnjem stresnem tempu in hkrati v poplavi informacij izgubljajo, pa žal Đokovićeva nima nobenega nasveta. Zakaj? "Mislim, da ne bi smeli vsi dajati nasvetov. Za nasvete bi se morali obrniti na izobražene ljudi. Ni vse, kar je na voljo, tudi vredno branja ali poslušanja. Ne dajem nasvetov."
Iz intervjuja: metropolitan.si