Iz okolice priljubljenega jezera Jasna pri Kranjski Gori prihaja žalostna novica. Po navedbah skrbnice je po kopanju v jezeru poginil njen komaj štirimesečni kuža. Domneva, da je šlo za zastrupitev, okoliščine dogodka pa zdaj preverjajo tudi policisti.
Skrbnica psička je o dogodku obvestila javnost prek družbenega omrežja Facebook. Kot je zapisala, naj bi se kuža po kopanju v jezeru Jasna zastrupil in kmalu zatem poginil.
Ob tem je opozorila tudi druge lastnike psov, saj naj njen primer ne bi bil edini. Po informacijah, ki jih je navedla v objavi, naj bi tamkajšnja veterinarska ambulanta v zadnjem času obravnavala več primerov zastrupitev, na istem območju pa naj bi zaradi domnevne zastrupitve poginil še en mladič.
Za zdaj sicer ni uradno potrjeno, kaj je povzročilo pogin živali oziroma ali je bil vzrok dejansko povezan z vodo v jezeru.
Primer preverjajo policisti
Na podlagi prijave so policisti začeli preverjati okoliščine dogodka. Če bodo pri tem ugotovili elemente prekrška ali dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, bodo ustrezno ukrepali oziroma o ugotovitvah obvestili druge pristojne institucije.
Zakaj so jezera v času vročine in suše lahko bolj problematična?
Ob aktualnem primeru iz Jasne se odpira tudi vprašanje kakovosti vode v slovenskih jezerih v času dolgotrajne vročine in pomanjkanja padavin. Čeprav za zdaj ni potrjeno, kaj je povzročilo pogin psička in ali je bil vzrok sploh povezan z vodo, so prav sušna in vroča obdobja čas, ko je pri kopanju potrebna dodatna previdnost.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so letos opozorili, da se ob daljših obdobjih visokih temperatur in pomanjkanju padavin gladine jezer in pretoki rek znižujejo, površinske vode pa se bolj segrevajo. Takšne razmere lahko omogočijo intenzivnejše razraščanje alg in cianobakterij, še posebej v mirnih oziroma stoječih vodah.
Cianobakterije so sicer naravni del vodnih ekosistemov in njihova prisotnost sama po sebi še ne pomeni nevarnosti. Težava nastane, ko se zaradi ugodnih pogojev prekomerno namnožijo. Nekatere vrste lahko namreč proizvajajo cianotoksine, ki so lahko nevarni za ljudi in živali.
Suša lahko težavo še okrepi. Zaradi manjše količine vode in povečanega izhlapevanja lahko postanejo hranila v vodi bolj koncentrirana, višje temperature pa nekaterim cianobakterijam dodatno ustrezajo. Prav kombinacija tople vode, manjše količine vode in dovolj hranil lahko ustvari ugodne pogoje za njihovo množično razrast.
Posebna previdnost je potrebna pri psih. Ti med plavanjem pogosto zaužijejo precej vode, poleg tega lahko po kopanju z dlake poližejo snovi, ki so bile prisotne v vodi. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato svetuje izogibanje stoječim vodam, na katerih je opaziti modro-zeleno sluz oziroma goščo, ki lahko kaže na prekomerno razmnoževanje cianobakterij.
