Jim Carrey nas že leta spravlja v smeh, vendar se je vsa ta leta boril s hudo depresijo. Vse se je začelo takole.
Pravijo, da so komiki nagnjeni k depresiji, in eden najbolj znanih med njimi je igralec Jim Carrey. Čeprav potrjuje to teorijo in priznava, da se bori s to duševno boleznijo, njegovo življenjsko pot ni bila nič kaj lahka, kar morda pojasnjuje tudi izvor njegovih težav.
Odraščal je osamljen in prestrašen pred svetom, komedija pa je zanj predstavljala beg iz resničnosti. Večino mladosti je preživel pred ogledalom, a ne iz radovednosti, ki je običajna za najstnike, temveč zaradi neznosnega občutka osamljenosti.
Ne spreglejte:
V intervjuju za revijo Interview, ko je bil star 22 let, je razkril razlog za to: »Večino časa sem preživel v sobi pred ogledalom. Nisem vedel, da bi se moral družiti s svojimi vrstniki. Ure in ure sem se kremžil sam sebi,« je žalostno priznal igralec, ko je opisoval svoj začetek poti do enega najbolj znanih komikov na svetu.
Ko je bil Jim star 16 let, je njegov oče izgubil službo, in kmalu zatem je celotna družina končala na cesti. Mladi Carrey, ki je bil do takrat odličen učenec, je opustil šolanje in se zaposlil kot čistilec v lokalni trgovini, da bi pomagal družini.
»Moj oče bi lahko postal odličen komik, a ni verjel, da je to zanj mogoče. Namesto da bi sledil svoji strasti, se je odločil za varno pot in dobil zanesljivo službo kot računovodja. Vendar je, ko sem bil star 16 let, izgubil to 'varno' službo, naša družina pa je morala narediti vse, da bi preživela,« je pojasnil Carrey in dodal:
»To izkušnjo sem si zapomnil za vse življenje: tudi če igraš na varno, lahko še vedno propadeš. Lahko propadeš pri nečem, kar ti sploh ni všeč. Torej, zakaj ne bi tvegal in počel tisto, kar zares ljubiš? To sem se naučil od svojega očeta. Ne gre samo za to, kaj ti življenje ponuja, temveč tudi za to, za kaj si pripravljen boriti, ne da bi se bal neuspeha. Največje tveganje je, da ne poskusiš.«
Tako je začel svojo komično kariero z nastopi v lokalnih klubih v rodnem Torontu. Prvi resnejši angažmaji so prišli šele, ko se je pri 21 letih preselil v Hollywood. Priložnost mu je ponudil kultni klub The Comedy Store v Los Angelesu, kjer pa njegov nastop ni šel po načrtih. Kljub neuspehu mu je televizijska serija In Living Color odprla vrata v filmsko industrijo, kar je privedlo do številnih uspešnic, kot so Ace Ventura, Butec in butec in Maska.
Čeprav je Jim Carrey na prvi pogled dosegel vse, kar si je želel kot mlad fant, ni bil srečen. V njegovem zasebnem življenju so sledili neuspehi, vključno z več propadlimi zakoni.
Jim se je dolga leta boril z depresijo in odkrito spregovoril o tem. V nekem intervjuju je razložil razliko med žalostjo in depresijo: »Depresija je, ko ti telo reče, 'dovolj, nočem več igrati te vloge, nočem več nositi te maske'. Depresijo bi morali razumeti kot 'globok počitek' – potrebo po počitku od osebe, ki ste se trudili biti.«
Vendar Carrey zdaj pravi, da je našel način, kako obvladovati svoje življenje in je srečnejši. Svojo strast je našel v slikarstvu, kar mu pomaga obvladovati svoje misli.
»Pri slikanju vedno obstaja tveganje, da uničiš vse, kar si naredil. Včasih nekaj ustvariš in razumeš, da ne bo delovalo, vendar moraš tvegati, sicer nikoli ne boš ustvaril nečesa resnično pomembnega,« pravi Carrey, ki zdaj slika, da se spopade z življenjskimi izzivi.
Vir: stil.kurir.rs
