Smejalne vaje ali joga smeha

Smeh je vse – je energija, zdravje, pozitivna komunikacija, življenjska radost, ustvarjanje ...

Smejalne vaje ali joga smeha (foto: Shutterstock) Shutterstock
3. 7. 2012

V vsakdanjem življenju je smeha premalo, pravi vaditeljica joge Taja Vetrovec. Ta pa ni 'zadolžen' le za sprostitev, saj pravimo, da je smeh pol zdravja, in to je tudi znanstveno dokazano.

Od kod prihaja joga smeha?

Taja: Jogo smeha si je izmislil gospod Madan Katarija, indijski družinski zdravnik. Verjetno je tudi sam vadil jogo, kot večina ljudi v Indiji, in zase iskal dodatno metodo sproščanja, ki jo je potem kot del terapije priporočal tudi svojim pacientom.

Najprej je najemal komike, ki so paciente med vajami klasične joge zabavali in jih spravljali v smeh. Kot zdravnik pa je vedel, da ima smeh velike zdravstvene učinke.

Očitno je duhovit in igriv človek, da si je lahko izmislil ta sistem in te vaje ter jih začel uvajati kot jogijske smejalne vaje ter da je tudi ustanovil prvi smejalni klub.

Zakaj gre pri teh vajah?

Taja: To je smejalna vadba, ki ima vse elemente klasične joge in se ji tudi reče joga smeha. Tudi ta joga vsebuje asane, torej preproste telesne položaje, dihalne vaje, sproščanje in meditacijo, le da se dihalne vaje izvedejo na smejalni način.

Smejalna meditacija se običajno izvaja na koncu, pred umirjanjem, če je vadba skupinska. Na njej se vsi umirimo, vzdržujemo očesni stik in puščamo, da smo to, kar smo, ter spremljamo, kaj se v nas dogaja.

Če imamo za sabo pol ure smejalnih vaj, potem je ta smeh v nas in slej ko prej pride ven, tako se, ko se gledamo, najprej sproščajo nasmehi, včasih lahko celotna skupina pade v krohot, lahko pa tudi brbota.

Dr. Kataria jogo smeha uporablja tudi pri zdravljenju svojih pacientov?

Taja: Ko se je domislil konkretnih smejalnih vaj, jih je vključil v zdravilni program – kot zdravnik se je tega namreč lotil tudi znanstveno, delal raziskave, primerjave in analize ter dejansko ugotovil, kako so se pacienti, ki so prakticirali smejalno vadbo, pozdravili mnogo prej.

Odpravili so določene kronične bolezni, ki jih prej niso in niso mogli, ker ne gre zgolj za zdravljenje simptomov, temveč za pristop, odnos do življenja. Klasična medicina bolj zdravi simptome in se zato bolezni lahko ponavljajo.

Težko je odpraviti nekaj za stalno, če ne odpravimo vzroka. Vzrok pa je velikokrat mentalni, čustveni, gre za slabe odnose, način življenja, slabo samopodobo, pretirane skrbi ...

Ali v Sloveniji obstajajo klubi smejanja?

Taja: Obstajajo, ampak smejalni klub oziroma smejalno druženje, ki je brezplačno, vsebuje sprostitveno vadbo, ki je namenjena predvsem preventivi, lahko pa tudi za zdravljenje.

Obiskovalci so lahko ljudje določenih profilov, s katerimi je treba posebej delati, ker so lahko bili operirani, imajo hernijo, visok pritisk ...

Vaje dolgoročno uravnavajo pritisk, povzročajo tudi kakšne psihoze, lahko pa sprožijo tudi pretirana čustvena stanja. Moraš znati presoditi, kdo je v skupini, ter imeti občutek za ljudi, spremljati situacijo, skupinsko dinamiko, povprašati, da veš, kje dodati, kje odvzeti, koga opozoriti, da si malo odpočije ...

Sam vaditelj skorajda mora prakticirati jogo, ker so pomembni vsi elementi in morajo biti vsi izpeljani: od fizičnih do mentalno-čustvenih, ker gre za uravnavanje delovanja obeh možganskih polobel, le da te vaje spodbujajo desno možgansko polovico. Ker pa pretežno delujemo iz leve, nam vaje vse to lepo uravnavajo.

Ko delujemo uravnovešeno in enakomerno, uporabljamo obe možganski polobli, smo najbolj učinkoviti in uravnovešeni, tudi čustveno. Hkrati imamo pogled na celoto, lahko se ukvarjamo z malenkostmi, obvladamo logične postopke in imamo hkrati občutek za čustvene stvari, kar je genialna kombinacija pri vsem, kar počneš.

Kako konkretno joga smejanja prispeva k boljšemu počutju in zdravju?

Taja: Ko si sproščen, je telo mehko in pretočno, in takrat vse teče: limfa, kri, zrak, energija, hkrati si odprt, ko med smehom poleg kisika globoko vdihneš tudi prano. Ko se smejimo, smeh traja, dokler imamo še malo vdiha, povsem do konca, kar pomeni, da takrat izdihnemo vse, tudi veliko količino ogljikovega dioksida, slabe misli, strupe, težave, napetosti ...

Tako funkcionirajo tudi klasične dihalne tehnike, le da smeh telo stimulira še malo drugače. Hkrati se tvorita zelo pomembna hormona oziroma sklop hormonov: endorfini, hormoni sreče, ki delujejo protibolečinsko.

Se pravi, da s smehom lahko dobesedno, sploh če ga usmerjamo v določeno točko, zmanjšamo ali odpravimo bolečino. Če pa je nekdo bil operiran, ne sme pretiravati, temveč mora energijski kanal samo osvežiti z nežnim smehom. Serotonin je naravni antidepresiv, ker odpravlja depresijo. Veselje pa je nasproti žalosti, potrtosti, depresiji in brezvoljnosti.

Smeh fizično spodbuja dobro držo, odprtost, in če se lepo držiš, je hrbtenica lepo naravnana, zaradi česar je pretok boljši. S tem preprečujemo, da ne pride do medvretenčnih pritiskov zaradi slabe drže. Drža vpliva tudi na samozavest: upaš si na glas sprostiti glas, imaš samozavestno držo, voljo in optimizem.

Je joga smeha primerna tudi kot preventiva?

Taja: Tudi na splošno je zelo malo smeha, sproščenosti. Drži pa tudi, da zakon privlačnosti deluje: če delaš dobro, privabljaš še več ljudi. Če boš vesel, nasmejan, sproščen, boš imel tudi tako okolico, privabljal take ljudi in bo naprej vse šlo lažje.

Kdo prihaja na vaje joge smeha?

Taja: Tudi ljudje, ki imajo depresijo, ljudje, ki so zablokirani in so se zaprli do življenja zaradi težav, ki jih niso reševali sproti, tako da so se pozabili smejati in večinoma živijo v krču. Ti krči pa sprožajo bolezni, če je telo sproščeno, se vse sproti odplavlja.

Prihajajo ljudje, ki imajo že konkretne težave, ker niso prej dojeli, da jim v življenju nekaj ne deluje, da imajo česa preveč ali premalo.

Lahko, da niso svobodni, da so ujeti v okolje, ki jim ne ustreza, lahko, da ne opravljajo poklica, za katerega so prišli na svet, lahko, da so obkroženi z ljudmi, ki jih črpajo, pa se tega ne zavedajo ali pa si ne upajo narediti koraka naprej in iti drugam.

Velikokrat se sprememb bojimo in zato ždimo v situacijah, ki so za nas običajno psihično neprimerne in nas v končni fazi pripeljejo do fizične bolezni.

Nekateri skoraj do smrti čakajo, preden rečejo: Nekaj moram spremeniti v svojem življenju. Kar pomeni, da ne gredo le po kakšno zdravilo ali k različnim zdravnikom, temveč kaj naredijo zase, s svojim telesom, s svojimi čustvi, s svojimi mislimi.

Same vaje imajo vsebino, ki je identična življenjskim situacijam, kot bi odigrali zgodbico. Recimo da smo ostali brez službe in smo brez denarja – ta smejalna vaja se imenuje smejanje praznemu žepu.

Sliši se grozno.

Taja: Jasno, da ni prijetno, če ostaneš brez službe, toda če si pesimistično naravnan, ne boš imel volje do življenja in boš potonil. Če boš naravnan pozitivno, boš ustvarjalen, imel boš voljo do življenja in energijo ter tako tudi že nekaj sčaral, imel možnost, da se bo prej zgodilo kaj pozitivnega.

Ta vaja poteka tako, da obrneš žep in se smejiš praznemu žepu. Zelo pomembna vloga smejanja je, da odpira našo ustvarjalnost, aktivira desno možgansko poloblo. To pomeni, da kombiniraš in iščeš možnosti. Vse ni le črno ali belo, ampak pisano, mavrično.

Če si ustvarjalen, se lahko prej domisliš kakšne rešitve, kot če se obdaš z grozo in si rečeš: Joj, moram to, moram tisto. Ni treba, sprosti se, poišči svoje potenciale, delaj tisto, kar te najbolj zanima, delaj nekaj, kar ti paše. Če boš delal nekaj, kar ti paše, boš privabil kup ljudi.

Zagotovo, ker je nalezljivo, saj če v tistem, kar delaš, uživaš, si vesel in zadovoljen. Gre za ustvarjalen pristop, sproščen, iz katerega naredimo maksimum, korak naprej.

Kaj je za vas smeh?

Taja: Smeh je veliko stvari; je energija, zdravje, pozitivna komunikacija, življenjska radost, ustvarjanje, pa tudi obrambni mehanizem. Naše telo ve, kaj mora narediti in se samodejno sproži, tako se smejimo tudi v nelagodnih situacijah. Sicer moramo to v socialnih odnosih uravnavati.

Namen smejalne vadbe je tudi, da se ne krohotamo navzven, zlasti kadar situacija ni primerna, da znamo smeh primerno usmerjati. Lahko pa ta občutek, ko se vsak dan smejimo deset minut ali enkrat tedensko na vadbi, usidramo in ga sprožimo navznoter, navzven pa lahko zažarijo le oči, da se ne krohotamo v neprimernih situacijah. Tako ta naravnost ostaja znotraj nas. Drži pa tudi, da se dostikrat, kadar nam je nerodno, nasmehnemo.

Hčerka je zaradi tega celo dobila ukor, pa je urejena mladenka. Ampak v določeni situaciji pred tablo, ko je dobila očitek, se je iz nelagodja zasmejala, kar je izpadlo kot posmehovanje.

Iz revije Lisa