Jovanka Broz je imela v lasti kar nekaj dragocenih predmetov, mnogi pa se ob tem sprašujejo, kje so tej predmeti danes.
Jovanka Broz je po Titovi smrti doživela veliko preizkušnjo: več desetletij je živela skoraj neopaženo v propadajoči hiši, ki ni ustrezala osnovnim življenjskim standardom, a je vse do konca ohranjala dostojanstvo in mnoge skrivnosti vzela s seboj v grob. Zdaj je znano, kaj vse je imela v osebni lasti in komu je pripadlo njeno premoženje.
Lastnine in dediči
Večina osebnih predmetov nekdanje prve dame je po njenem odhodu pripadla družini Aleksić. Goran Aleksić namreč izhaja iz sorodstva s Titovo ženo: z njegovo mamo Zoro sta bila sestri. Goranova žena Svetlana, sicer Rusinja, je bila glavna pobudnica postopka za izročitev Jovankine lastnine.
Življenje v neprimernih pogojih
Ko je leta 1980 Josip Broz Tito umrl, je bila Jovanka Broz dejansko izločena iz osrednjega družbenega življenja in premeščena v hišo brez primernih bivalnih pogojev. Šteje se, da je bila hiša trikrat oropana; o številnih dragocenostih – zlasti biserih in drugih kosih nakita – ni bilo več sledu, ko so se Aleksići vrnili po njeno zapuščino.
"Glede na to, koliko sem jo poznala, vem, da je Jovanka bila ženska, ki je bila v življenju neverjetno močna. Ko se je vse to zgodilo, je imela odlične povezave z Gadafijem, Indiro Gandhi in mnogimi drugimi. Lahko bi odšla v drugo državo in tam živela, a je takrat rekla, da se je rodila tukaj in da bo tukaj živela. Želela je preživeti ostanek življenja tukaj. Ne morem reči, da ji je bilo tam, kjer je živela, lahko, bilo je zelo težko. Ampak nikoli se ni pritoževala," pravi Svetlana, Goranova žena.
Svetlana je Jovanko nazadnje videla 20 dni pred smrtjo v bolnišnici. Pravi, da tudi takrat ni izgubila borbenega duha.
"Pogovarjali sva se le o lepih stvareh. Priznala mi je, da komaj čaka, da pride iz bolnišnice, in da si želi za novo leto piti šampanjec, tako sva se dogovorili. Ampak novega leta ni dočakala. Spomnim se, da ji je bil všeč moj prstan in takrat mi je povedala, da ima zelo rada nakit," razkriva.
Torbice, čevlji in klobuki
Po smrti Jovanke sta zakonca Aleksić prejela osebne predmete, ki niso vključeni v Titovo dediščino: obleke, čevlje, klobuke, pisma, slike, jedilni pribor, skodelice, ogledala, škatle za nakit in podobno. Predmete izjemne zgodovinske vrednosti (pisma, fotografije, dokumente) so podarili Muzeju Jugoslavije.
Posebno mesto v Jovankini omari so imele torbice, od katerih je bila najdražja torbica z zlatimi detajli in dragimi kamni, darilo od Indire Gandhi. Torbica ni bila darilo med državama, temveč osebno darilo in simbol prijateljstva.
Druga dragocena torbica iz Šri Lanke je bila obdelana z brilijanti in rubini, ročno izdelana po njeni meri – unikat, ki ga danes ni mogoče nikjer najti. Vsaka torbica je imela vgrajeno ogledalo, kot je bilo v modi v 60. in 70. letih.
V Jovankini omari so stali tudi številni elegantni klobuki različnih oblik ter čevlji, skrbno usklajeni z različnimi stajlingi. V javnosti se je Jovanka nazadnje pojavila leta 1977 v beli obleki s črnimi detajli, vedno pa je prejemala občudovanje kot najbolje oblečena dama tistega časa.
Jovanka Broz je bila znana po svoji neomajni drži ob Titu, pogosto mu je skušala odpreti oči v ključnih trenutkih. Med njenimi ohranjenimi predmeti je tudi uniforma iz leta 1945 z vidnimi znaki nošenja ter darila svetovnih voditeljev, ki pričajo o njenem položaju v svetovni politiki.
Čeprav je v zadnjih letih živela umaknjeno, je pustila neizbrisen pečat v jugoslovanski zgodovini. Ljubezen med Jovanko in Titom je ostala fenomen, ki je preživel politične vrtince, njena neomajnost pa dokazuje, da je Jovanka resnično bila ženska, ki se ni pustila zatreti niti po ceni lastnega udobja.
Prirejeno po: stil.kurir.rs
