Jože Munih: Zdravilni izviri, čaščenje narave in kozmičnih sil

11. 7. 2018 | Ana Vehovar
Deli
Jože Munih: Zdravilni izviri, čaščenje narave in kozmičnih sil (foto: profimedia)
profimedia

Nadaljujemo raziskovanje predkrščanske ali staroverske modrosti z Jožetom Munihom. 

Po poteh naših prednikov v Posočju

Zdravilni izviri, čaščenje narave in kozmičnih sil

Tokrat nadaljujemo raziskovanje Posočja z Jožetom Munihom iz Tolmina, ki že več kot 30 let raziskuje in meri zdravilne vodne izvire ter stara svetišča. Po poklicu strojnik, danes predvsem geomant, radiestezist in ljubitelj narave. Tudi tokrat nas bodo zanimale predkrščanske ali staroverske modrosti. Navdali se bomo z močjo narave in energij, ki se pretakajo skozi vodo, drevesa ali skale… Ni potrebno poudarjati, da človek danes živi stresno ter da nujno potrebuje sprostitev in polnjenje “baterij”. Nekateri se sproščajo v nakupovalnih centrih, z alkoholom, cigareti, nekateri pred televizijo, morda v fitnes ali wellness centrih. A takšne celovite (in brezplačne) sprostitve, kot nam jo lahko ponudi narava, ne bomo našli nikjer drugje. Na določenih energijskih točkah v naravi se ne le sprostimo, pač pa se napolnimo z vitalno življenjsko ali kozmično energijo, ki jo potrebujemo za zdravje ter vzpostavljanje ravnovesja v našem telesu in duhu. To ni nič novega, to so zelo dobro vedeli naši davni predniki, ki so svoje "guruje" našli v kamnu, drevesu, reki, ptici ali luni na nebu... Ali danes še znamo videti ustvarjalno silo življenja v vsem, kar je, ali le slepo hitimo skozi kaotični vsakdan in dokončno izgubljamo povezavo z naravo in lastnim izvorom?

Za staroverce (nekateri jim pravijo tudi naravoverci ali rodnoverci) je bila narava živo bitje in svetišče. Niso potrebovali graditi bleščečih zgradb, kakor so to počele nekatere religije. Drevo in studenec sta imela za njih izjemen pomen, saj sta predstavljala središčno os sveta, ki povezuje vse tri svetove: kozmično, duhovno in zemeljsko, kar so imenovali tročan. Tudi kamni so imeli izreden pomen. So tudi v njih videli prevodnike življenjske energije ali Nikrmane, kot so ji pravili? Ali so staroverci gradili kakršnakoli svetišča? “Niso, ker jim to ni bilo potrebno. Za vsa naravna svetišča je že davno prej poskrbela Nikrmana,” je Pavlu Medveščku odgovoril Janez Strgar (rojen 1898). Morda bi bilo dobro, da začnemo zopet častiti ali pa vsaj malce bolj spoštovati tisto, kar je ustvarila Prasila ali Nikrmana.

PO ZDRAVJE K VODNIM IZVIROM

Jože, kako to, da ste prešli iz raziskovanja voda na raziskovanje starih svetišč?

Spominjam se otroških let, ko sem kot mlad fantič hitel s steklenico do studenca po sveto vodo za kosce v senožeti. Sedanjost je žal drugačna. Odtujili smo se naravi, senožeti v okoliških hribih so se zarasle in za tiste studenčke čudovite hladne vode nam ni več mar. Še več, kar nekaj primerov je, da je izvir ali okolica izvira postala smetišče. Pri mojem raziskovanju sem obiskal nešteto izvirov, videl marsikateri prečudovit kotiček narave, ki ga nisem poznal, pa nam tiči tako rekoč pred nosom. Srečal sem mnogo - predvsem starejših - ljudi, ki so mi z napotki in svojim védenjem zelo radi pomagali. Za pomoč sem hvaležen prav vsem. Tako sem obhodil okoli 3-4.000 izvirov tako v Sloveniji kot v tujini. Slabih 10 odstokov je bilo energijsko zanimivih in sem jih dal v mojo knjigo Zdravilni vodni izviri. Po tem, ko sem začel objavljati informacije o zdravilnih izvirih, so ljudje postali pozorni na izvire in jih pričeli spoštovati. Sedaj je splošen trend, da se hodi po vodo k izvirom. Na začetku pa sem bil deležen posmeha: “Voda in energija, ha-ha!” Zdaj gre počasi tudi znanost v to smer. Svetovne univerze veliko raziskujejo energetske sposobnosti voda.

Potem me je zanimalo, kje dobi voda informacijo, voda ima namreč spomin, zapomni si energije, s katerimi se sreča med potjo, zato sem začel raziskovati tudi področja v naravi. Ta mesta so naši davni predniki častili kot sveta in so na njih opravljali verske obrede. Preko vod sem tako prešel na sveta mesta in megalitske kroge. Na Krn sem se denimo povzpel neštetokrat, pa Krnskega megalitskega kroga ob poti poprej nisem videl. Uradno je bil sicer odkrit že okoli leta 1955, ko so geodeti vrisovali vojaške zemljevide. Pod Krnom se namreč zelo lepo vidi velik krog, zraven proti planini Zaslap je še en manjši krog, ki ga je žal kasneje presekala cesta. Podobno je na planini Leskovca pod Krnom, kjer sta dva megalitska kroga. Zadnja ugotovitev, ki smo jo potrdili ob zimskem solsticiju kaže na to, da so spoštovali ali častili vse štiri elemente. Velik krog ima astralni vidik (zrak), mali krog ima zemeljski vidik (zemlja), v kal je vedno tekla voda (voda) in v naselbini je gorel ogenj (ogenj). Na predvečer solsticija smo na mestu naselbine zakurili simbolični ogenj in potem merili delovanje vseh štirih elementov. Energije so se dvignile in uredile v energijsko celoto prostora. Tudi na drugih lokacijah odkrivamo podobnost, da so povsod prisotni vsi štirje elementi.

Ali uporabljate pri svojem raziskovanju tudi notranje uvide in intuicijo?

Človeško telo je velik instrument. Vsi v sebi vemo ogromno stvari, ki pa jih ne znamo prenesti na zavestni nivo. Tukaj si sam pomagam tudi z nihalom, lahko pa tudi samo z občutkom (toplota, notranji občutek…).

Ali Slovenci dovolj cenimo svojo vodo in izvire?

Mislim, da ja. Bi imel pa eno splošno pripombo nad stroko. Dal bom primer v Goriških Brdih, takoj čez mejo na italijanski strani, kjer se nahaja zdravilni izvir. Ta izvir sicer ni nič urejen, a tja pridejo enkrat mesečno s strani državnih služb vzeti vzorec vode. Pri nas tega ne počnejo. To počnejo le za pitno vodo iz vodovoda. Ve se, kam hodijo ljudje po vodo in tam bi bilo prav, da bi bil vseeno nek nadzor nad njo. Določena voda, ki je energijsko dobra oz. pride čez dobre kamnine z dobrim energijskim nabojem lahko zaradi kraškega terena pride v kontakt z recimo gonjnico in je lahko onesnažena. Tam bi bilo dobro opozoriti, da voda ni primerna za pitje. Ljudje hodijo dostikrat po vodo zato, da bi si izboljšali zdravje. Po Grofovo vodo pri Tolminu pridejo ljudje tudi iz Maribora in raznih krajev. Ponekod pa hodijo k izvirom, ker je nekdo rekel, da je zdravilna voda, pa ni. Prav bi bilo, da se naredi meritve in da se dajejo naprej prave informacije. Nekomu, ki je zbolel in potrebuje zdravilno vodo, narediš krivico, če ga usmeriš k vodi, ki v resnici ni energijsko dobra.

Katero vodo pa vi pijete?

Enkrat tedensko se odpravimo do izvira Grofove vode, voda sicer zdrži v steklenicah brez težav tudi po cel mesec, ne da bi izgubila svojo vrednost. Seveda, če jo hranimo v steklenicah, v hladnih, temnih prostorih odmaknjenih od predmetov s škodljivim sevanjem. Grofova voda po energijski vrednosti sodi v sam svetovni vrh, ima namreč energijo dva milijona enot po Bovisovi skali in deluje na vse čakre. Najdemo jo v grapi potoka Sopotnica nad vasjo Gabrje blizu Tolmina.

Glede na to, da so naši bralci iz cele Slovenije. Katere izvire iz različnih koncev Slovenije bi morda še izpostavili, ki so prav tako v vrhu po zdravilnosti?

Večina energijsko dobrih izvirov ima energijsko vrednost okrog 300.000 enot po Bovisovi skali. To so dobre vode in pomagajo urediti energijsko stanje našega telesa. Širom po Sloveniji so taki: studenec Dul pri Brezovski Gori, Zdravček pri naselju Škocjan pri Turjaku, Žegnani studenec v Laškem, Škamevsko korito, Vrbovščkov izvir pri Podčetrtku, Izvir v Pečovniku in Lunov izvir pri Celju, Štirna in Beli potok pri Gozd Martuljku, izvir v Dragi Pliskovica, Moška voda pri Podnartu, Besniške toplice, Studenice, Pri Mucovi pečini in Jožefov izvir pri Mariboru, izvir Na suši Železniki, izvir ob Pšati, Kraljev studenec in izvir ob cesti ob Kamniški Bistrici, Žegnani studenec in sv. Tomaž pri Škofji Loki, Lipca Polhov Gradec, Blejski otok, Vroček Lokve, Podpeč, Kupljenk, Božjanovec pri Stari Sušici, Snovik, Hudičev graben Dobrna, Fidov izvir Solčava, izvir Slatine Rogaška Slatina, Kopanj Radensko polje, Ivanov izvir Razkrižje, Gospodična Gorjanci, Minutnik Cerov log; pa še bi lahko našteval. Opisani so pa tudi zanimivi izviri v tujini Lurd, Kalinovica, Chalice Well in drugi.

Kaj pa menite o kloriranju vode?

Zaradi kraškega terena, ki pušča, lahko pride kakšna bakterija v stik z vodo. Po predpisih, ki so izredno strogi, nobena voda ni dobra in jo je potrebno popravljati. Popravlja pa se najlažje s klorom. V 1. svetovni vojni je bil klor vojni strup. Ve se, da zelo zakisa telo. Ko se tuširamo, vpije cela koža, ki je največji organ, prav tako ogromno klora. To ni dobro. Ko je voda ubita s klorom, ne dobimo več njene energijske vrednosti. Voda iz pipe pa prav tako ne vsebuje mikroorganizmov, ki jih naše telo nujno potrebuje. Vsekakor je za uporabnika vode bolj prijazna obdelava vode z UV žarki.

Pri nas v Posočju je področje izredno čisto, ker višje ni nobenega inteznivnega kmetovanja. V vodo sicer lahko pridejo bakterije escherichia coli, ki imajo 55 sevov. Le 5 sevov je tistih, ki so patogeni, ostali niso. Tega stroka žal ne ugotavlja. Zdravstvo na Tolminskem prav tako ne pozna nobenega primera hidričnega obolenja, torej da bi zaradi vode tu nastalo neko obolenje. Kloriranje je torej kar vprašljivo. Mi smo pili našo vodo z izvira Zadlaščice dolgo let in je bilo vse v redu, sedaj moramo glede na predpise piti klorirano vodo. So bili že primeri okvare klorinatorja v nekaterih krajih in voda je imela okus kot da bi pil varikino. Voda v plastenki pa prav tako ni dobra, ker je to mrtva voda. Tudi iz plastike se kaj izlušči v vodo, ker so plastenke premazane s posebno snovjo, da se voda ne bi navzela vonja po plastiki. Ta premaz je prav tako zdravju škodljiv.

Kaj pa določeni vodni filtri, ki naj bi očistili vodo?

Filtri za čiščenje vode so vsekakor potrebni za določene vode. Z napravami za energijsko obogatitev vode imam izkušnje, da le ti delujejo pogojno, ker tako obdelana voda nima dovolj energijske prodornosti za premagovanje blokad v našem telesu. 

Torej, steklenice v roke in po živo vodo v naravo?

Izvirska voda ima v sebi vse potrebne mikroorganizme, ki jih telo potrebuje in na nekaterih izvirih tudi energijo, s pomočjo katere laže premagujemo stres in bolezni. Pretok energije v naše fizično telo gre prek sedmih energijskih centrov ali čaker. Stres in ostale motnje lahko vplivajo na delovanje naših čaker in po določenem času organ, ki je iz energijskega centra-čakre prejemal premalo energije za normalno delovanje zboli. Ob energijski motnji v telesu nam pitje vode lahko pomaga to zopet uravnati. Tako s pitjem zdravilne vode kot s splakovanjem, umivanjem, lahko damo vodi v našem telesu pozitivno energijsko informacijo in dodamo organom energijo, ki jo potrebujejo. Poleg trenutnega energijskega uravnavanja moramo ugotoviti vzrok za motnjo, in to spremeniti, da trajno popravimo stanje. S povečano notranjo močjo okrepimo tudi imunski sistem, kar nam poda moč med zdravljenjem ali za preventivo.

Ali je res, da nam je lahko na začetku tudi slabo, ko pijemo vodo iz zdravilnega izvira?

Res sem imel dva primera, ko se jim je po pitju izvirske vode začelo vrteti. Je pa to le izjema. To se je zgodilo osebi z izredno malo energije in je pri zaužitju prišlo do naglega sunka energije. Recimo po pitju Grofove vode, ki ima 2 milijona enot, se dvigne energija našega telesa na okoli 300.000 enot, iz povprečnih 10.000 enot, to je izredno visok skok. A potem gre ta “začetni šok” hitro mimo in se energija uravna. 

Ko smo ravno v dolini Soče, lahko lepo opazimo, kako se naravna reka spremeni, ko nanjo postavimo hidroelektrarno, pa me zanima, kakšno je vaše mnenje glede izkoriščevanja rek za hidroelektrarne?

Naj ostanejo reke takšne, kot so. Če že, bi lahko ločili reke na komercialne reke in na tiste, ki naj ostanejo neokrnjene. Lepo je videti tujce, ki si nalepijo nalepko na avto: “I like Soča”.

VELIKANOVE SKALE PRI NADIŽI

Nekega popoldneva, ko se z Jožetom srečava v Kobaridu, predlaga, da obiščemo Velikove skale pri reki Nadiži. Zapeljemo se proti Breginjskemu kotu, ki je bil nekoč na robu beneške države in je še vedno bogat z izročili o življenju naših prednikov. Pod grebenom Stola izvira ena najčistejših in najtoplejših alpskih rek Nadiža, ki je znana tudi po tem, da zdravi kožne bolezni, kopanje v njej v poletnih mesecih pa nas energijsko uredi. Ko prečkamo turkizno modro reko, zagledamo Velikanove skale, ki so mnogo večje in mogočnejše, kot sem si jih sicer predstavljala. Jože takoj obrazloži, da desna predstavlja astralni vidik, srednja duhovni, leva pa zemeljski. Na hribčku nad njimi pa je pozimi dobro vidna cerkev sv. Volarja.

Ustno izročilo pravi, da so tukaj nekoč živeli velikani, imenovani Gejdi. Ti so na travnik ob reki postavili veliko kamnito mizo, stol in stolico. Med obedom so noge namakali v Nadiži. Na griču nad travnikom je bila sveta železna skleda.

Te tri velike skale so visoke okoli 15 metrov. Skale so postavljene “na špico” v zemljo, kot bi jih nekdo vsadil vanjo. Nelogično, da se skala tako ustavi na špico. Postavitev skal tvori lik tročana ali trikotnika. Značilnost tročana je, da je na vsakem vogalu druga energija: astralna, nebesna in zemeljska. Ko jih povežemo, dobimo v notranjosti tikotnika energijsko dober prostor. Na zahodnem delu za Velikanovimi skalami se prostor s postavitvijo še drugih skal oblikuje v krožno obliko z vsemi značilnostmi megalitskega kroga. V sredini kroga je ob potki sprejemni kamen kozmične energije in na vzvišenem delu je še manjši krog, kjer je bil prostor za svečenika.  

Zapisana krščanska zgodba pravi, da so bili tam velikani. Iz Stola so stopili na Mijo (razgleden hrib nad vasjo Podbela) in zajemali vodo iz Nadiže. Tam, kjer je sedaj cerkev, so imeli veliko železno skledo, ki je predstavljala zaščito, da so bili varni. Potem pravi zgodba, da je prišel sv. Hilarij iz čedadske smeri in šel na sosednji vrh - na Debelo Peč ter vrgel konjsko podkev v skledo, ki se je razbila. Tako velikani ali Ajdje niso imeli več zaščite. Ujeli so sv. Hilarija, ga zvezali in vrgli v Nadižo, da se je utopil. Velikani pa so se morali umakniti.

Ta krščanska zgodba mi nekako ni šla skupaj. S to zgodbo sem šel eno “kulturo nazaj”, torej v slovansko tradicijo, ki je veliko bolj logična. Konjska podkev se navezuje na boga Peruna. Pod cerkvijo je vhod v podzemni svet, tam je namreč velik jamski sistem. Kjer je povezava s podzemljem in nebom, bi bil lahko bog Veles. Perun pa je z vrha urejal stvari z bliskom in gromom. Med njima je bila vedno voda. Tam je dejansko izvir sv. Volar, ki je dober za oči. V Turijevi jami pa so našli ostanke lončevine iz bronaste dobe. To svetišče je moralo biti zelo staro.

Malo pod cerkvijo smo res opazili izvir sv. Volar. Pravite, da je dober za oči. Poznate kakšen primer iz prve roke, da je nekomu pomagal pri zdravju oči?  

K njem so včasih hodili celo iz Benečije si umivati oči. To je bil prvi izvir, ki sem ga izmeril. Za podoben izvir, ki je pri vasi Modrej, so podane dobre izkušnje za zaustavitev napredovanja glavkoma ter ze odpravo pekočih oči.

Ob Nadiži sva z vašo pomočjo s prijateljem našla vsak svoj čudovit kamen, katera ste tudi izmerili, da imata dobro energijo. Moj naj bi bil astralni, bolj primeren za ženske, njegov pa za pomoč pri zdravljenju poškodovane noge. Kam naj kamne s takšno dobro energijo postavimo in kako naj jih uporabljamo? Je dovolj, da samo “so” nekje v naši bližini?

Nekateri prodniki imajo dokaj močno energijsko polje in z njimi si lahko doma obogatimo prostor z energijo, če jih postavimo na dobro mesto. Če so na slabem mestu, pa lahko motijo energijsko polje v prostoru. Prodnike enkrat mesečno čistimo pod vodo in jih damo na zrak.

Pri Kobaridu je tudi izredno lep slap Kozjak, ko sem ga pred leti prvič obiskala, se mi je zdelo, da gre za energetsko zelo močan prostor, kjer energije kar švigajo sem in tja. Imate morda tudi vi kakšno posebno izkušnjo od tam?

Ob slapovih je v zraku veliko vodnih kapljic in torej veliko negativnih ionov, zato se tam zelo prijetno počutimo. Pri slapu Kozjak sem pred leti mimogrede naredil fotografijo slapa, na kateri se mi je pokazala prava vodna vila, ki me je lepo pozdravljala.

TUDI LJUBLJANA IMA ENERGIJSKO ZAŠČITO

Kot ste že omenjali, so naši predniki spoštovali načelo ti. tročana. Kje se še to lahko opazi?

To lahko opazimo tudi pri starih stavbah ali cerkvah. Recimo stolna cerkev v Ljubljani ima tri oltarje, ko potegnete linije med njimi, dobite lik trikotnika z ostrim kotom, kotom sončevega obrata, 23,5 stopinj. Umetniki so to v stolni cerkvi poudarili na svojih umetninah z nakazanim razmikom na roki med kazalcem in sredincem. Zanimiva je tudi Ljubljana. Plečnik je bil izreden mojster. Naredil je velik trikotnik čez celo Ljubljano. Če potegnete linijo: Žale, Tivolski grad in Trnovski most, dobite trikotnik z ostrim kotom sončevega obrata. Tromostovje je prav tako enak trikotnik.

Naši predniki so pri gradnji hiše najprej dobili primerno mesto, potem so postavili   kamna v dva temelja, eden pa je bil nekje zunaj že izven lokacije stavbe. Ti kamni so bili posebej izbrani glede na vrsto energij. Uvideli so, kje je dobra energija in kakšne vrste je. Na mesto zemeljskega vidika energije so vgradili prodnik, ki je imel iste značilnosti zemeljskega. Vsak vidik namreč deluje na določene čakre. Ko so povezali vse tri kamne oz. vse tri vidike (kozmično, duhovno in zemeljsko), so dobili hišo na dobri energiji. Naši predniki so znali postavljati stavbe z upoštevanjem energij, ni bilo kakor sedaj, ko postavljamo hiše kar tako.

Ko govorimo o tročanu, ste me spomnili še na trojak - staroversko napravo za zdravljenje. Njegovo delovanje je v Sensi že predstavila dr. Mira Omerzel-Mirit. Kakšno izkušnjo imate z njim vi?

Tudi to je lep primer delovanja tročana. Bil sem presenečen, ko so mi ga prinesli, da ga pomerim. Ko vidiš tiste preproste tri palice zavezane skupaj, si misliš, pa saj to ni nič! Zanimivo je, kako se 25 cm pod tisto konico na sredini te naprave koncentrira najmočnejša energija. Moč trojaka ima sposobnost urediti energijsko polje v telesu in tako spodbuditi zdravilni proces, to so naši predniki razumeli in znali uporabljati. Določitev načina delovanja trojaka sem raziskal in kasneje sva ga z dr. Omrzelovo še dopolnila.

Sedaj smo naredili tudi staroverski brtin. Brtin je iz nagnoja izdelana palica, ki ima posebno moč in pomaga pri zdravju, plodnosti in rodovitnosti. Z njim je razpolagal le gospodar hiše, ki ga je hranil na polici nad vrati izbe. Podedoval ga je sin, ki je prevzel domačijo, je zapisal Pavle Medvešček. Medvešček je v svojih knjigah po pričevanjih zadnjih starovercev v Posočju veliko zapisal, vendar mu niso izdali delovanja teh stvari. Tudi način delovanje z brtinom smo morali odkriti. Umetnik Peter Mignozzi je naredil prvega in tudi pričel delati z njim.

Kaj je vaše zadnje odkritje?

V zadnjem času odkrivamo veliko zanimivosti v Breginjskem kotu. Presenetilo me je pričevanje o kraju Na lesi, kamor so nekdaj prinašali umirajoče in jih tam pustili, da so v miru prešli v drugo dimenzijo. Energije tega prostora so ta prehod podpirale. V okolici je videti gomile, ki po radiestezijskih meritvah nakazujejo, da so spodaj trupla pokopanih. Nad tem prostorom je odkrit še megalitski krog premera 45m. Višje v sredini pobočja grebena Kobariškega Stola je ob cerkvici kamnita skala, kamor se je po zgodbi skrila sv. Marjeta, ko utrujena ni mogla več bežati pred poganskim mladeničem (ali zmajem). V skali se izrazito vidi obris ležečega telesa in nad glavo Marjete še obris moške glave. Tudi to mesto je verjetno bilo čaščeno že pred krščanstvom. Energije ob tem kamnu so izredno močne. Na širšem področju okrog Breginja pa so bili nedavno odkriti še trije megalitski krogi. O teh pa kaj več naslednjič.

Avtor: Ana Vehovar

Članek je bil objavljen v reviji Sensa april, maj 2018

Poglejte si še 1. del intervjuja z Jožetom Munihom tukaj.

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez