Zgodba o jugoslovanskem dinarju je polna zanimivih podrobnosti.
Jugoslovanski dinar je bila valuta predvojne Kraljevine Jugoslavije, povojne Socialistične federativne republike Jugoslavije in Zvezne republike Jugoslavije. V Sloveniji smo ga zamenjali med prvimi, sicer pa je ponekod bil v uporabi vse do leta 2003.
V začetku osemdesetih let je bila sprejeta odločitev, da se obstoječa serija bankovcev zamenja z novo, modernejšo. Nova serija je predvidevala, da bo vsaka republika Jugoslavije imela en bankovec s svojim predstavnikom – zgodovinsko osebnostjo na sprednji strani in značilni motiv republike na zadnji strani.
Tako bi na primer bankovec za 10 dinarjev predstavljal Črno goro, bankovec za 1000 dinarjev pa Srbijo. Bankovec za 5000 dinarjev bi predstavljal celotno Jugoslavijo.
Leta 1985 je izšla nova serija bankovcev, ki se je začela z uvedbo bankovca za 5000 dinarjev z likom pokojnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Ta bankovec, ki je bil takrat največji in dolgo pričakovan, je povzročil val razburjenja v javnosti, saj je imel napako, ki je sprva ni nihče opazil.
Ne spreglejte:
- Kako UŽIVANJE MESA vpliva na našo vibracijo?
- Bazilika naj bi prinašala SREČO, ta rastlina pa smolo: to so že skoraj pozabljena ljudska verovanja, povezana z rastlinami
Na bankovcu je bil poleg Titovega portreta zapisan tudi datum njegovega rojstva in smrti. Vendar pa je namesto pravilnih letnic 1892–1980 na bankovcu pisalo 1892–1930, kar bi pomenilo, da je Tito umrl kar 50 let prej, kot se je dejansko zgodilo.
Še bolj zanimivo je dejstvo, da tudi po odkritju te napake bankovec ni bil umaknjen iz obtoka. Oblasti so ob tem pojasnile, da je bilo od 14 milijonov natisnjenih bankovcev le 4 % z napako. To pomeni, da je bilo približno 560.000 bankovcev z napačno letnico smrti. Glede na mednarodne predpise bi morali bankovec umakniti iz obtoka, če bi več kot 0,1 % izdanih bankovcev vsebovalo vidno napako.
Naslednji bankovec v vrednosti 1000 dinarjev, ki bi predstavljal Srbijo in bi imel na sprednji strani portret Vuka Stefanovića Karadžića, je bil načrtovan za izdajo leta 1986. Kljub temu, da je bila priprava končana, bankovec nikoli ni prišel v obtok, saj se je zaradi hiperinflacije pojavila potreba po bankovcih z višjimi vrednostmi.
Razpad Jugoslavije je zaznamoval tudi konec jugoslovanskega dinarja:
- Leta 1991 je Hrvaška uvedla hrvaški dinar, ki ga je leta 1994 zamenjala hrvaška kuna.
- Leta 1992 smo v Sloveniji pozdravili slovenskega tolarj, ki ga je leta 2007 zamenjal evro.
- Makedonija je leta 1992 uvedla makedonski denar.
- Bosna in Hercegovina je leta 1992 uvedla bosansko-hercegovski dinar, ki ga je leta 1998 nadomestila marka.
- Črna gora je leta 1999 prešla na nemško marko, nato pa leta 2002 na evro.
- Srbija je leta 2003 zamenjala jugoslovanski dinar s srbskim dinarjem.
Tako se je končala zgodovina jugoslovanskega dinarja, ki je preživel številne politične in gospodarske spremembe, dokler ni dokončno izginil iz uporabe.
Prirejeno po: krstarica.com
