Znanstveniki opozarjajo, da je Zemljo dosegla močna geomagnetna nevihta, ki lahko v teh dneh pri mnogih ljudeh povzroči slabše počutje.
Po podatkih NOAA (Nacionalna uprava za oceane in atmosfero ZDA) ter drugih opazovalnic Sonca nas čakajo zahtevni dnevi:
- Petek, 20. junij: dopoldne bo geomagnetna aktivnost zmerna (Kp 3–4), popoldne pa je pričakovana nevihta ravni G2.
- Sobota, 21. junij: napovedana je močna geomagnetna nevihta, vrh bo dosegel indeks Kp 6, raven G2–G3.
- Nedelja, 22. junij: geomagnetna aktivnost bo ostala visoka (Kp 5–6), z upadom šele proti večeru.
- Ponedeljek, 23. junij: aktivnost bo začela upadati, pričakovana je zmerna magnetna nevihta (Kp 4).
Najmočnejše motnje: od petka, 20. junija, do noči na nedeljo, 22. junija.
Najbolj ranljive skupine
Najbolj izpostavljene so osebe z visokim krvnim tlakom, vegetativno distonijo, srčno-žilnimi boleznimi, nosečnice, majhni otroci, starejši in ljudje z večjo stopnjo anksioznosti.
Kaj je geomagnetna nevihta?
Geomagnetne nevihte nastanejo zaradi izbruhov na Soncu, ob katerih se v vesolje izločijo veliki tokovi nabitih delcev. Ko ti delci dosežejo Zemljino magnetno polje, povzročijo njegovo motnjo.
Po lestvici NOAA so nevihte ravni G2 že rdeče opozorilne stopnje, kar pomeni, da lahko vplivajo na počutje določenih ljudi.
Vpliv magnetnih neviht na človeško telo
Solarni izbruhi povzročajo nihanja v zemeljskem magnetnem polju, kar vpliva na človekove bioritme in splošno počutje. Pogosti simptomi vključujejo:
- Glavobol
- Migrena
- Vrtoglavica
- Slabost
- Nihanje krvnega tlaka
- Šumenje v ušesih
- Nespečnost ali pretirana zaspanost
- Povečana utrujenost
- Občutek šibkosti
- Zmanjšana koncentracija in delovna storilnost
- Razdražljivost
- Povečana anksioznost
- Občutki panike
- Agresivnost
- Nenadna nihanja razpoloženja
- Blaga apatija
- Palpitacije, bolečine v prsih, nestabilen utrip
- Poslabšanje kroničnih bolezni
Kako se zaščititi med magnetnimi nevihtami
Strokovnjaki opozarjajo, da vplivov magnetnih neviht ni mogoče povsem preprečiti, lahko pa ublažimo njihove učinke:
1. Urejena dnevna rutina
Zaspati pojdite pred 23. uro in poskrbite za 7–9 ur spanja. Če je mogoče, vstajajte ob isti uri. Po potrebi si privoščite 1–2 uri počitka čez dan.
2. Hidracija in prehrana
Popijte 1,5–2 litra vode na dan. Izogibajte se prekomerni kavi, energijskim pijačam, alkoholu in mastni hrani. Uživajte lahke, hranljive obroke z dovolj vitamini in minerali.
3. Telesna aktivnost
Izogibajte se intenzivnim vadbam. Namesto teka raje izberite plavanje ali lahke vaje.
4. Svež zrak
Preživite več časa v naravi, v parkih ali gozdovih. Doma prostor prezračite vsaj dvakrat dnevno.
5. Čustveno ravnovesje
Izogibajte se stresu, sporom in čustvenim naporom. Uporabljajte tehnike sproščanja, kot so meditacija, dihalne vaje ali joga. Omejite spremljanje novic in družbenih omrežij ter vsaj uro pred spanjem izklopite vse zaslone.
6. Zdravstveni nadzor
Pozorno spremljajte svoje počutje. Če imate kronične bolezni, imejte zdravila pri roki in redno spremljajte krvni tlak in srčni utrip. Če se počutje poslabša, poiščite zdravniško pomoč.
Viri: SpaceWeatherLive.com (NOAA SWPC), Space Weather Prediction Center (NOAA), newsukraine.rbc.ua
